Ni tehnoloških ovir za izrabo obnovljivih virov energije

Do leta 2030 
bi lahko zagotovili okrog 53 odstotkov električne energije iz obnovljivih virov.

Objavljeno
07. junij 2011 21.31
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Ljubljana – Temeljni problem v energetiki niso tehnološke ovire in potencial obnovljivih virov energije (OVE), ampak interesi določenih skupin in strankarska politika, je v uvodu v energetsko konferenco Greenpeacea z naslovom Lahko obnovljivi viri energije zadostijo energetskim potrebam Slovenije do 2050? povedal predsednik državnega sveta Blaž Kavčič.

Da tehnoloških ovir ni, je potrdila tudi Frauke Thiess iz Greenpeaceove enote EU, ki je predstavila program Energy (R)evolution in dodala, da je že danes tehnični potencial OVE večji od potreb in porabe. Frauke Thiess je poudarila še, da izraba obnovljivih virov energije iz leta v leto raste, stroški zanje so vse nižji in s tem postajajo vse bolj konkurenčni. Okoli leta 2035 naj bi prišli do točke, ko se bo energija iz OVE začela ceniti glede na tradicionalne vire. Uvajanje OVE je danes najbolj težavno v prometu, ker še ni pravih tehnologij na voljo, najbolj v letalskem prometu in ladijskih prevozih.

Eleanor Smith iz Organizacije za obnovljive vire energije v Evropi (EREC) je povedala, da naj bi do leta 2020 zastavljene cilje o črpanju 20 odstotkov energije iz obnovljivih virov doseglo 25 držav EU, nekatere bi ga celo presegle. Poudarila je tudi, da se nov investicijski cikel v tehnologije OVE začenja že zdaj. Z nameščanjem tehnologij za izkoriščanje OVE pa bi se do leta 2050 lahko prihranilo okoli bilijon evrov samo za stroške, k nastajajo pri uporabi fosilnih goriv.

Vodja Greenpeace Slovenija Nina Štros je poudarila, da Slovenija lahko izbira svojo energetsko prihodnost. »V prihodnjih desetletjih nas čaka veliko investicij v energetsko infrastrukturo. Lahko vlagamo v svoje znanje in alternative ali pa v ohranjanje obstoječega stanja,« je opozorila. Blaž Kavčič pa je dodal, da bi lahko v Sloveniji veliko dosegli že samo na področju hidroenergije, kjer bi lahko ustvarili močne multiplikativne učinke na gospodarsko klimo in odpiranje novih delovnih mest in vplivali pozitivno na gradbeništvo.

Sto odstotkov OVE v Sloveniji še ni izvedljivih, do leta 2050 pa morda že. Stane Merše z Inštituta Jožef Stefan pravi, da osnutek Nacionalnega energetskega programa (NEP), ki bo šel kmalu v javno razpravo, podpira izkoriščanje OVE, nujen pogoj za to pa je učinkovita raba energije. Potrebne so tudi druge spremembe tako v strukturi proizvodnje in porabe energije kot spremembe navad potrošnikov. Poleg tega je potreben tudi razvoj ustrezne infrastrukture, kjer je razvoj pametnih omrežij ena ključnih predpostavk, da lahko vzpostavimo večji delež razpršene proizvodnje iz OVE v našem energetskem sistemu. Bo prehod v nizkoogljično družbo res temeljil samo na OVE ali tudi na drugih nizkoogljičnih tehnologijah? »Zavedati se moramo velikih razvojnih prednosti in koristi, ki jih prinaša OVE. Prepričan sem, da smo že sredi nove tehnološke revolucije, in upam, da bo Slovenija znala vstopati v ta razvoj in pri njem igrati aktivno vlogo,« je sklenil Merše.