Tiskane izdaje
Kranjska stena ob Blatnici prebivalcem zagotavlja večjo varnost in višjo kakovost življenja, saj je hudournik urejen z naravnimi materiali, kot sta macesnov les in kamen. Vzdržljiva materiala bosta bregove vodotoka ob pravilnem vzdrževanju ščitila še do 50 let. »Gradnjo kranjske stene ali lesene kašte na hudourniku Blatnica v občini vidimo kot dober primer sonaravnih ukrepov za urejanje vodotokov in zmanjševanje erozijskega delovanja voda, saj je omenjena tehnika del slovenske kulturne dediščine, prav tako pa predstavlja zeleno infrastrukturo. Pri gradnji so bili namreč uporabljeni naravni materiali, ki se lepo ujemajo z okoljem,« je povedal župan občine Kamnik Marjan Šarec.
Projekt postavitve kranjske stene je znašal 51.580 evrov. Z 41.480 evri je projekt sofinanciral Sklad Si.voda, ki je v njem prepoznal več prednosti, preostali del je financirala občina Kamnik. Kranjska stena namreč predstavlja zeleno infrastrukturo urejanja vodotokov, saj upošteva značilnosti lokalnega okolja, ne posega v vodni habitat, ga celo bogati, je izjemno nizkoogljična tehnika in ne zahteva visokih stroškov vzdrževanja. Obenem ima kranjska stena tudi velik kulturni pomen, saj ima slovensko geografsko poreklo in je od leta 2013 vpisana v register žive kulture dediščine pri ministrstvu za kulturo v skladu z Unescovo konvencijo o varovanju nesnovne kulturne dediščine.
Kranjska stena v Klemenčevem je deseti projekt, ki ga je v šestih letih delovanja podprl Sklad Si.voda, zavod za zdrave in čiste vode. »V času delovanja zavoda smo podprli več projektov po Sloveniji, postavili smo rastlinske in biološke čistilne naprave, pitnike, zbiralnike deževnice. V letu 2013 smo podprli tudi pobudo za vpis kranjske stene v register žive kulturne dediščine. Prav zato smo z veseljem prispevali v projekt postavitve kranjske stene v Klemenčevem,« je povedala Irena Zupančič Cimerman, direktorica Sklada Si.voda.
Vodotok, ki je v Klemenčevem urejen s prečno in vzdolžno kranjsko steno, je urejalo podjetje Hidrotehnik. Izvajalec del je v sodelovanju z Inštitutom za vode projekt podprl tudi s strokovnimi znanji, ki jih je pridobil skozi evropski projekt SedAlp. V projektu sta sodelovala tudi ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija za okolje, saj sta gradnjo kranjske stene podprla s financiranjem projektne dokumentacije.
