V Evropi je približno 90 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega prekomernim vrednostim trdnih delcev, dušikovih oksidov, ozona in benzena v zunanjem zraku. Ocene kažejo, da v Evropi za posledicami izpostavljenosti onesnaženemu zraku zaradi motornega prometa na leto prezgodaj umre med 40.000 in 130.000 ljudi. Poleg onesnaževal, ki neposredno vplivajo na zdravje ljudi, je promet pomemben vir toplogrednih plinov, ki pospešujejo in poglabljajo podnebno krizo, hkrati pa je tudi velik porabnik prostora, tako s cestnim omrežjem kot potrebnimi parkirnimi prostori.
»Ukrepi za zajezitev prenosa okužb s covidom-19 so po svetu močno vplivali na zmanjšanje prometa in s tem na boljšo kakovost zraka, predvsem v mestnih in primestnih območjih, in okrepili zavedanje, da je kakovost lokalnega okolja ključnega pomena za kakovost življenja. Zato v Partnerstvu za okolje in zdravje izražamo nezadovoljstvo na periodično ponavljajočimi se pobudami obvoznic in širjenja mestnih vpadnic. Najnovejši tak primer je širitev avtoceste v šestpasovnico med Ljubljano in Logatcem ter med Ljubljano in Domžalami, katere investicija se ocenjuje na 90 milijonov evrov,« pravijo partnerstvu.
Ta denar bi bilo bolj smiselno vložiti v razvoj konkurenčnega javnega prevoza in njegovo promocijo, meni Tomaž Gorenc, direktor Inštituta za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR) in koordinator partnerstva. Zlasti bi bilo treba izboljšati železniški promet, poleg tega pa tudi širjenju in urejanju kakovostnih daljinskih povezav za pešce in kolesarje v okviru zelenih površin, ki so dobro dostopne. »Posebno pozornost je treba posvetiti dobri dostopnosti za vse, tudi za osebe z oviranostmi,« pravi Gorenc.
Drago in kratkoročno
Dodaja, da širitev mestnih vpadnic okoli Ljubljane predstavlja drago, okolju in zdravju škodljivo ter kratkoročno rešitev pri soočanju s prometnimi zastoji. »Prometnih razmer okrog glavnega mesta, ki so posledica nesorazmernega regionalnega razvoja in nekonkurenčnega javnega prevoza, se ne da rešiti z ad-hoc ukrepi. Primeri iz tujine kažejo, da širitve cest res kratkoročno povečajo pretočnost, vendar se že na srednji rok zmogljivosti zapolnijo, kar znova privede do zastojev in prometnih zamaškov in povečanih zahtev po parkirnih prostorih. Poleg tega širjenje cest in obvoznic daje sporočilo, da so avtomobili edini optimalen način prevoza v mesto,« opozarja partnerstvo.
Druge evropske države v času epidemije načrtujejo gradnjo infrastrukture za aktivno mobilnost in javni promet ter širijo zelene površine, ki blagodejno vplivajo na duševno zdravje, spodbujajo zdrav življenjski slog, blažijo mestne toplotne otoke in izboljšujejo kakovost zraka v mestnih. »Po svetu čedalje več mest, vključno z Milanom v sosednji Italiji, ki je eno od žarišč epidemije, spreminjajo rabo velikih cest tako, da omejujejo osebna vozila v mestih in promovirajo alternativne oblike mobilnosti tudi z namenom zmanjševanja onesnaženosti zraka. Preseneča in čudi nas, da v Sloveniji nimamo posluha za ukrepe te vrste, da bi se na krizo zaradi covida-19 odzvali okolju in zdravju bolj prijazno. Pri tem izstopa nekoherentnost politike, ki na eni strani spodbuja okolju in zdravju škodljive naložbe, po drugi strani pa želi slediti ciljem Pariškega podnebnega sporazuma, strategiji razvoja Slovenije 2030, ki predvideva znižanje ekološkega odtisa države za 20 odstotkov, in drugim strateškim dokumentom,« še pravi Gorenc.