Tiskane izdaje
Močno ogrevanje oceanov pomeni, kot ugotavljajo v študiji, objavljeni v reviji Nature, da je Zemlja bolj občutljiva na izpuste toplogrednih plinov, kot so menili do zdaj. In še, to verjetno pomeni, da bomo še težje brzdali globalno segrevanje.
Številke, kako nam pomagajo oceani, da nam na kopnem ni še huje, so impresivne. Oceani so vsako leto med 1991 in 2016 absorbirali 13 zetadžulov (če prevedemo v džule, enoto za energijo, to pomeni, da trinajstici sledi 21 ničel!). Avtorica znanstvenega članka Laure Resplandy, profesorica geoznanosti na inštitutu Princeton, je pojasnila, da to pomeni, da so številke za 60 odstotkov višje od zadnje ocene, ki so jo leta 2014 postavili znanstveniki pri Medvladnem panelu za klimatske spremembe (IPCC). Svetovni oceani sicer absorbirajo kar 90 odstotkov odvečne toplote, ki se v ozračju nabira zaradi izpustov toplogrednih plinov.
Novi izračuni torej pomenijo, da topologredni plini povzročajo precej več toplote od dosedanjih ocen. Zemlja je potemtakem precej bolj občutljiva na količine izpustov ogljikovega dioksida.
»Predstavljajte si, da bi bili oceani globoki le devet metrov. Naši podatki kažejo, da bi se segreli za 6,5 stopinje Celzija vsako desetletje od 1991. IPCC pa je ocenil, da se oceani segrevajo le za štiri stopinje Celzija,« je ponazorila Resplandyjeva.
Težje do cilja
Znanstveniki vseskozi opozarjajo, da se bomo soočili z zelo hudimi posledicami, če bomo dopustili, da se globalne temperature povišajo za dve stopinji. Da se ne povečajo za 1,5 stopinje Celzija, kakor predlaga IPCC, moramo na globalni ravni sprejeti zelo ostre ukrepe, da močno zmanjšamo izpuste. Ukrepi morajo biti še ostrejši, izhaja iz študije, in sicer emisije toplogrednega ogljikovega dioksida bi morali zmanjšati še za 25 odstotkov od dosedanjih ocen, da bi preprečili katastrofalne posledice.
Segrevanje oceanov je problem že sam po sebi. V toplejši vodi je manj kisika, morski ekosistemi bodo zelo trpeli. Toplejša voda ima tudi večji volumen, torej bo vodna gladina še višja.
Kako je potekala študija?
Znanstveniki so se v študiji lahko naslonili na sistem 4000 meritvenih točk Argo, ki od leta 2007 v oceanih merijo temperaturo in slanost. Razvili so posebno izjemno precizno metodo določanja temperature vode z meritvami kisika in ogljikovega dioksida v zraku. Toplejša kot je voda, več omenjenih plinov uide v ozračje. Tako so natančno izmerili temperature globalno od leta 1991, od katerega je na voljo globalna mreža merilcev.
Znanstveniki so se v študiji lahko naslonili na sistem 4000 meritvenih točk Argo, ki od leta 2007 v oceanih merijo temperaturo in slanost. Razvili so posebno izjemno precizno metodo določanja temperature vode z meritvami kisika in ogljikovega dioksida v zraku. Toplejša kot je voda, več omenjenih plinov uide v ozračje. Tako so natančno izmerili temperature globalno od leta 1991, od katerega je na voljo globalna mreža merilcev.
