Tiskane izdaje
Zadnje dni avgusta 2016 smo se v Estoniji zbrali mentorji in koordinatorji kampanje, ki bo kulminirala 8. septembra 2018 - ko bo 380 milijonov ljudi v 150 državah po svetu čistilo odpadke in s tem sporočalo: »Ljudje zmoremo pametneje ravnati z naravnimi viri. Odpadki so velikanska neumnost in prav zato nujno naša skupna odgovornost. V prihodnje bomo ljudje nehali smetiti in bomo zahtevali od industrije, da inovativnost usmeri v proizvodnjo povsem varnih izdelkov, embalažo pa zmanjša na minimum oziroma v čim več primerih povsem preskoči.«
Pred štirimi leti je čiščenje sprožalo tudi veselje. Foto Jože Suhadolnik/Delo
V svetu je že več deset držav izpeljalo enodnevno čistilno akcijo, v kateri je sodelovalo na tisoče ljudi, v Ukrajini (neuradno) morda celo 5 milijonov. V Sloveniji se je leta 2012 na čiščenju združilo več kot 280.000 ljudi, potem pa so se Ekologi brez meja posvetili spodbujanju sistemskih rešitev, kakršna je Zero waste, družba brez odpadkov. Seveda bomo na svetovni akciji leta 2018 spet sodelovali in poskusili ostati država z največjim odstotkom udeležencev - 14 odstotkov prebivalcev (tokrat morda še več?).
Vem, vem, Slovenije ni mogoče povsem očistiti v enem dnevu. Kaj šele Indije, Kitajske in oceanov, sredi katerih je čedalje več velikanskih zaplat tako imenovane plastične juhe. V okolju iz leta v leto končajo večje količine plastike, problem raste in se zaostruje. Tudi če bomo čistili mnogo let, vsega ne bomo mogli pospraviti in ustrezno reciklirati. Čemu bi se potem sploh trudili? Mar ni to Sizifovo delo?
Rainer Nõlvak med prvim čiščenjem v Estoniji. Foto Valgamaalene Postimees
Rainer Nõlvak, idejni oče gibanja Let's do it! Očistimo svet, je na to vprašanje odgovoril tako: »Leta 2007 sem se neko nedeljo peljal skozi neznani gozd po globokih kolesnicah od tovornjakov in traktorjev. Iskal sem divja odlagališča. V nekem trenutku sem se vprašal, kaj neki počnem tukaj, v nedeljo dopoldne, ko je večina ljudi doma z družinami. Poklical sem kolege v pisarni in vprašal, ali je še kdo na terenu, ali še kdo označuje odlagališča. Ne, bil sem edini. Ustavil sem se in že hotel vzvratno zapeljati ven (drugače kot vzvratno niti ne bi mogel zavoljo kolesnic), toda potem sem pomislil ali bom lahko pogledal svojim vnukom v oči, če bom zdaj odnehal? Zdaj, ko še lahko nekaj ukrenemo, da jim zapustimo boljši svet?«
Rainer je zapeljal naprej po kolesnicah in nadaljeval z označevanjem divjih odlagališč. Sam. Ko sem ga poslušal, sem razumel, da smo vsi ujeti v te kolesnice in da lahko izbiramo le smer vožnje - v vse bolj onesnaženo ali v vse čistejšo prihodnost. Tudi če bo človeštvo s svojim brezglavim drvenjem spravilo naravo na kolena, bomo tisti, ki smo delovali v smeri zdrave pameti in s tem čistoče, lahko mirno gledali v oči prihodnjim generacijam, saj smo naredili vse, kar smo v danih razmerah zmogli.
Junaki smeti
Roman je začetnik gibanja Junak smeti (Trash Hero), živi na otočku na Tajskem z le 1000 prebivalci in vse okrog sebe spodbuja k čiščenju odpadkov. Prizadevanja tega mladega aktivista odkrivajo razsežnosti problema plastike na še tako očarljivih tajskih plažah. Blizu ene najbolj idiličnih lokacij so tik za ovinkom, kjer valovi naplavljajo odpadke, posneli filmček čiščenja enega kvadratnega metra plaže.
Po čiščenju vrhnje plasti so se lotili še kopanja 40 centimetrov v globino. Nabralo se je 115 natikačev, 50 plastenk, 77 steklenic, 4 pločevinke, 140 vžigalnikov, kup stiroporja in raznih kosov plastike.
Na neki drugi plaži so med čistilno akcijo nabrali 80.000 natikačev. Podjeten mladenič s celine jih je prevzel ter iz zdrobljene in nanovo oblikovane plastike izdeluje nove natikače in talne obloge. Nek umetnik je prevzel na tisoče vžigalnikov in iz njih sestavil abstraktno umetnino. Analiza odpadkov kaže, katera podjetja proizvajajo večino embalaže, ki se nazadnje znajde v oceanih in najde pot tudi na oddaljene otoke. Žal na teh otokih prebivalstvo ne razume razsežnosti problematike onesnaževanja. Toda Roman se ne vda, trmast je in vztraja navkljub njihovi neodzivnosti.
Roman z recilkiranimi natikači. Foto osebni arhiv.
Enzo Favoino, predsednik strokovnega odbora Zero Waste Europe nam je vsem dal misliti, ko je rekel, da se ljudje v posameznih državah izgovarjajo, češ da od njih že ni mogoče pričakovati, da bi bolje ravnali z odpadki, saj so pač Italijani, Tajci ... Toda zakaj potem Italijani in Tajci, ki živijo v Švici, razvrščajo in reciklirajo odpadke? Če lahko v Švici, lahko tudi drugje. Zakaj v nekaterih regijah v Italiji dosegajo izjemno dobre rezultate pri ločenem zbiranju in recikliranju odpadkov? Družbene okoliščine in norme pogojujejo, kako se ljudje vedejo, ne pa njihova nacionalna pripadnost.
Ljudje v morje, morje nazaj. Foto Marpol
Čiščenje sveta v enem dnevu ni norost. Norost je, da sami sebi dopuščamo živeti v takšni nesnagi, v kakršni živimo. Celo sami izbiramo takšno življenje, ker ga izbirajo vsi drugi. Norost je, da nam je samoumevno, da zrak ni primeren za dihanje, da je voda zastrupljena in da se v smradu odpadkov utapljajo naši bratje in sestre, tako živali in rastline kot ubožci iz najnižjih družbenih slojev.
Pobudniki akcije Očistimo svet 2018 morda ne bomo doživeli dne, ko bo svet popolnoma čist. Ampak kaj če bomo vendarle sprožili globalno spremembo vedenja na vsem svetu? Kaj če bodo zavoljo teh sprememb vnuki naših vnukov le živeli v resnično čistem svetu? Prepričani smo, da je vredno poskusiti!
Prav vsaka pomoč je dobrodošla! V tej fazi iščemo potencialne pobudnike in voditelje v vseh državah, kjer jih še ni, ter podpornike v vseh drugih državah. Iščemo tudi ljudi, vešče v pridobivanju sredstev, oblikovanju timov, komunikaciji, programiranju ...
Prosim, pišite mi na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled., če želite več podatkov, zlasti pa, če poznate ljudi po svetu, ki jim je mar za naš planet in bi se želeli pridružiti globalni kampanji, ki bo povsem zares spremenila svet.
***
Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznovstnih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanovič je predstavnik WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.
In Borut Tavčar, novinar Dela.
