Če bi vsi na svetu živeli kot prebivalci Evropske unije, bi človeštvo do danes izčrpalo okoljski proračun planeta, opozarjajo v organizaciji Footprint network (Mreža za okoljski odtis), ki je razvila metodologijo za pretvorbo porabe človeštva v število hektarov, ki so za to potrebni. Slovenska poraba bi, razširjena na svet, zahtevala tri Zemlje.
Človeška družba za svoje delovanje porablja vrsto naravnih storitev, od proizvodnje hrane, vlaken in lesa do zajema ogljika, poleg tega pa tudi površine za gradnjo infrastrukture. Merjenje porabe virov je ključno za preprečitev okoljskega bankrota.
Poročilo kliče k transformaciji in premiku datuma na kasnejši čas pred evropskimi volitvami. To vključuje potrebo po ukrepih za zaščito in obnovo narave v Evropi do 2030 ter potrebo narediti Evropo podnebno nevtralno do leta 2040.
Sedanje gospodarstvo deluje po Ponzijevi shemi z naravo. »Uporabljamo prihodnje vire za delovanje naše sedanjosti, več kot lahko narava nadomesti. Tako kot vse podobne sheme to deluje omejen čas, ki mu sledi propad,« pravijo v mreži za okoljski odtis.