Od danes živimo na račun otrok in vnukov

Ljubljana – Datum, ko ljudje vse vire in ekosistemske storitve porabimo do mere, da naravi in posredno sebi ne bi delali nepovratne škode, se premika že proti polovici leta, letos je to 2. avgust. To že ima posledice, od zelo hudih suš in obsežnih požarov do silovitejših neurij s točo.

Največji krivec so emisije toplogrednih plinov. Če bi jih zmanjšali za polovico, bi datum začetka ekološkega dolga zamaknili za 89 dni, pravijo v organizaciji Global Footprint Network, ki je pripravila spletni kalkulator, s katerim vsakdo lahko izračuna, koliko je k temu pripomogel s svojim ravnanjem. V Sloveniji smo po odtisu primerljivi z zahodno Evropo, Zemljo obremenjujemo manj kot Nemci in Avstrijci, a bolj kot Italijani, Madžari, Hrvati in Srbi.

Planet je končen, človeške možnosti niso

Človeštvo bi za sedanji življenjski slog potrebovalo 1,7 Zemlje, če bi vsi ljudje živeli, kot živimo pri nas, pa 2,7 Zemlje.

Rešitev obstaja, pravijo v Global Footprint Network: če bi vsako leto dan presežka porabe preložili na 4,5 dneva pozneje, bi se vrnili v življenje v okviru omejitev planeta še pred letom 2050. »Planet je končen, človeške možnosti pa niso. Življenje v omejitvah planeta je tehnološko mogoče in stroškovno koristno, je naša edina možnost za lepo prihodnost,« opozarjajo. Druga priložnost za zmanjšanje pritiska na naravo je hrana. Če bi količine odpadne hrane zmanjšali za polovico, bi datum presežka porabe preložili za 11 dni, če bi jedli manj mesa oziroma proteinsko bogate hrane pa za 31 dni.

Težav je še veliko, opozarjajo varuhi narave, tudi pri nas. Od rezilnih žic na meji, ki ne preprečujejo prehoda le ljudem, ampak tudi živalim, do cest, ki nimajo varnih prehodov za živali. Njihovi življenjski prostori se zmanjšujejo in drobijo, kar vodi v njihovo izumrtje. Tu so še nesreče in požari v obratih za ravnanje z odpadki, ki povečujejo dolg, prav tako kot povečevanje prometa in termoelektrarne.