Tiskane izdaje
Ljubljana – V Stuttgartu so občanom razdelili 250.000 pametnih kartic in 20.000 kartic Mastercard polygo, s katerimi je mogoče plačevati javni prevoz, polnjenje električnih vozil, si izposoditi kolo ali avto. To drugje zamenjujejo QR-kode na telefonih in papirju.
Glavni cilj razvoja trajnostne mobilnosti v več državah oziroma mestih je povezava vseh oblik prevoza ljudi na preprost način in možnost načrtovanja poti s spletnimi orodji, ki bi tudi upoštevala različne oblike prevoza in omogočala tudi nakup vozovnice za celotno pot in za vse prevoznike. V Stuttgartu to po besedah Wolfganga Fordererja rešujejo s pametnimi karticami. V mestu ima sedeže več avtomobilskih družb, vanj se vsak dan pripelje 100.000 avtomobilov. Zato je del mesta preveč onesnažen, na kar je opozorila tudi evropska komisija.
Ljudje hočejo nekaj v rokah
»Nehajmo načrtovati in začnimo delati,« je Forderer opisal začetek urejanja sistema. Kot avtomobilsko mesto so se najprej osredotočili na souporabo avtomobilov. Temelji za uspeh izposoje avtomobilov so preprost dostop do vseh ponudnikov z eno kartico, tesno sodelovanje z javnim prevozom, vidnost na javnih mestih, omrežje polnilnic za električna vozila, konkurenčnost in dopolnjevanje ponudb. »Ciljna skupina so predvsem mladi. Hodimo med ljudi, tudi imigrante, ki so zelo pomembni,« pravi Forderer in dodaja, da imajo ljudje še vedno radi nekaj v rokah, to pa je pametna kartica.
Ben Whitaker iz družbe Masabi.com se s tem ne strinja. »Pametni telefoni so omogočili, da je internet z nami povsod. Tudi zato je postal javni prevoz bolj priljubljen, vsi uporabniki so tako dobili nekaj časa za brskanje po spletu,« pravi. Težava z nakupom vozovnic je po njegovem potrata časa, denarja in prostora. »Odpravimo avtomate za vozovnice in odpravili bomo tudi vrste,« opozarja.
Pametni telefon je dovolj
Pojasnil je, da ves sistem izdajanja, polnjenja in uporabe kartic stane prevoznika tudi 12 odstotkov vseh stroškov, ta denar pa bi lahko uporabil za izboljšave voznega parka. Obstaja bolj preprost in cenejši način, nakup vozovnic po spletu ali v kateri od bližnjih prodajaln z gotovino ali plačilno kartico, pomembna je le QR-koda, ki jo naprava v, denimo, avtobusu, prepozna, ne glede na to, ali je na zaslonu telefona ali natisnjena na papirju doma, v gostilni ali v trgovini. Kot je povedal Whitaker, se hočejo v Veliki Britaniji povsem znebiti pametnih kartic, za katere je treba postavljati polnilne in plačilne postaje. »Mogoče v desetih letih ne bo nobenih projektov pametnih kartic več,« meni Whitaker.
Nekaj težav še ostaja
Iz občinstva je prišlo nekaj pripomb, od tega, da za kode še ni pravi čas, ker je veliko uporabnikov storitev starejših, do tega, da imajo pametni telefoni to grdo navado, da ugasnejo ravno takrat, ko jih je treba prisloniti na čitalnik, zlasti na letališčih je to lahko zelo zoprno. Whitaker je odgovoril, da javni prevozniki porabljajo javni denar, zato na razpisih zahtevajo svetleče obleke. »Notranji stroški izdajanja vozovnic znašajo 12 odstotkov vseh stroškov podjetja, mi ponujamo sistem, ki znaša en odstotek stroškov prevoznika,« pravi Whitaker. Najdražji sistem za QR-kode je namreč stal 9000 evrov. Cristina Pou iz katalonske vlade je potrdila, da so sistemi s pametnimi telefoni pretežno dobro sprejeti.
