Tiskane izdaje
Ljubljana – Evropsko kolesarsko mrežo sestavlja 14 daljinskih kolesarskih poti, ki bodo, ko bodo končane, skupaj dolge več kot 70.000 kilometrov. Cilj ECF je dokončanje vseh poti do leta 2020, vendar so na nekaterih odsekih, tudi skozi Slovenijo, precej daleč od uresničitve.
EuroVelo je evropska mreža kolesarskih poti, projekt, ki ga je začela in ga upravlja Evropska kolesarska zveza (ECF). Ta predstavlja projekt, ki bo nekoč tudi s kolesarskimi koridorji povezoval Evropo, na vseh dogodkih, kjer evropska komisija predstavlja pomembnost projektov železniškega, cestnega in rečnega evropskega prometa, dodatno pa opozarja, da je usmerjenost evropskih držav k spodbujanju le električnih avtomobilov zgrešena. Tisoč električnih koles za električni pogon navduši več ljudi kot en električni avto.
Evropsko kolesarsko mrežo sestavlja 14 daljinskih kolesarskih poti, ki bodo, ko bodo končane, skupaj dolge več kot 70.000 kilometrov. Cilj ECF je dokončanje vseh poti do leta 2020, vendar so na nekaterih odsekih, tudi skozi Slovenijo, precej daleč od uresničitve. Tako so za zdaj na zemljevidu EuroVelo tri kategorije poti, uresničene (poti, dolge najmanj 50 kilometrov, imajo vsaj državne oznake in so objavljene na spletu), neuresničene (predlagane poti, vendar še brez oznak ali s težavnimi odseki) in načrtovane (povsem hipotetične poti). Zemljevid je objavljen na www.EuroVelo.com, kjer so navedene tudi morebitne zadnje spremembe poti.
Skozi najbolj privlačna mesta
Prva EuroVelo pot je speljana iz norveškega Nordkappa do Sagresa na Portugalskem. Kar 8186 kilometrov dolga pot teče še po Veliki Britaniji, Irski, Franciji, Španiji. Kolesarji znajo promovirati te poti, saj omenjajo vožnjo mimo dramatičnih fjordov, sončnih plaž in živahnih pristaniških mest. Pri tej in nekaterih drugih poteh je treba uporabiti več trajektov.
Druga pot teče iz irskega Galwaya prek glavnih mest Velike Britanije, Nizozemske, Nemčije, Poljske in Belorusije v rusko Moskvo, dolga pa je 5500 kilometrov. »Pot skozi nekatera najbolj privlačna mesta,« to opišejo kolesarji. Tretja pot je romarska, teče pa iz norveškega Trondheima prek Švedske, Danske, Nemčije, Belgije in Francije do španskega Santiaga de Compostela. »Okus evropskih najslavnejših romarskih poti pred uživanjem v najboljšem nočnem življenju,« pravijo kolesarji. Četrta pot je speljana po srednji Evropi, začne se v francoskem Roscoffu in pripelje prek Belgije, Nizozemske, Nemčije, Češke in Poljske v Ukrajino. »Ta pot je tako raznolika, da ne boste vedeli, kje začeti,« opozarjajo v ECF.
K papežu v Rim
Peti kolesarski koridor se začne v Londonu prek Francije, Belgije, Luksemburga in Švice pa pride do Rima ali Brindisija v Italiji. To je pot canterburyjskega nadškofa k papežu v Rim pred več kot tisoč leti. Šesta pot se začne v francoskem Nantesu in se prek Švice, Nemčije, Avstrije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Srbije, Romunije konča ob Črnem morju v bolgarski Constanti. Sedmi koridor je »sončen«, saj je speljan iz Nordkappa prek Finske, Švedske, Danske, Nemčije, Češke, Avstrije in Italije do Vallette na Malti.
Osma in deveta pa tudi trinajsta pot gredo tudi prek Slovenije. Osma se začne v španskem Cadizu, nato teče prek Francije, Monaka, Italije, Slovenije, Hrvaške, BiH, Črne gore, Albanije in Grčije na Ciper. »Svetleča morja, kilometri zlatega peska, skrivnostni otoki, odlična hrana, starodavna mesta …, ni težko najti razlogov za kolesarjenje ob Sredozemskem morju,« pravijo v ECF.
Deveta pot se začne v poljskem Gdansku, konča pa se v hrvaškem Pulju. Vmes prečka Češko, Avstrijo in Slovenijo. Trinajsta in z več kot 10.000 kilometri tudi najdaljša pot je koridor železne zavese. Začne se v norveškem Kirkenesu, konča pa v bolgarskem Rezovem. Pot je speljana skozi Finsko, Rusijo, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Nemčijo, Češko, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Slovenijo, Hrvaško, Romunijo, Srbijo, Bolgarijo, Makedonijo, Grčijo in Turčijo. V nobenem posebnem opisu Slovenija ni posebej omenjena kot država, v kateri bi si bilo treba kaj posebej ogledati, za večino drugih držav takšni opisi so.
Od Nordkappa do Aten
Preostale tri poti so na severu in vzhodu Evrope. Deseti koridor je krog Hansa ob Baltiku. Teče po Poljski, Nemčiji, Danski, Švedski, Finski, Rusiji, Estoniji, Latviji in Litvi. Enajsta pot se spet začne v Nordkappu in konča v grških Atenah, prečka pa Finsko, Estonijo, Latvijo, Litvo, Poljsko, Slovaško, Madžarsko, Srbijo in Makedonijo. Dvanajsta pot je severni krog. Če bi prevozili vsega, bi prečkali Norveško, Švedsko, Dansko, Nemčijo, Nizozemsko, Belgijo in Veliko Britanijo.
Vse omenjene poti v Veliki Britaniji se uvrščajo med uresničene, večina takšnih je tudi v Estoniji, Srbiji, Madžarski, Avstriji, Švici, Nizozemski, Švedski, Danski in tudi Franciji. Drugod, tudi v Sloveniji, večina poti spada med neuresničene. Skozi Slovenijo poteka le koridor iz Avstrije prek Maribora in Ljubljane do Kopra oziroma Trsta. Poti so povezane in prepletene, z njih nedvomno vodijo tudi odseki manj evropsko pomembnih lokalnih kolesarskih poti, tako kot bi pri nas lahko uredili povezave do turistično zanimivih točk, od jezer in gorskih dolin do zdravilišč.
V ECF poleg tega priporočajo kolesarjenje v povezavi z vlaki. Kolesarjenje ima majhen vpliv na okolje, da ga ne bi bistveno povečali, je tako najbolj primerno uporabiti javni prevoz. »Dati kolo na vlak do izhodišča za kolesarjenje je idealna kombinacija za do okolja prijazno mobilnost tako na kratke kot na dolge razdalje. Večina lokacij v Evropi je danes povezanih z železnico, veliko vlakov je tudi opremljenih z vagoni za kolesa, žal pa ne vsi, zato se je treba pred potjo pozanimati o tej možnosti,« pravijo v ECF.
