Odpadek je lahko surovina

Ljubljana – Družba International Synergies je v osmih letih samo v Veliki Britaniji s povezovanjem podjetij tako, da eno uporabi odpadke drugega, prihranila več kot 200 milijonov funtov in ustvarila 10.000 delovnih mest. Pogovarjali smo se s Stefanom Pettijem, direktorjem razvoja.

Industrijska simbioza ponavadi pomeni to, da eno podjetje v proizvodnji uporablja odpadke drugega podjetja.

V osnovi je to koncept. Bolje kot odpadki je reči sekundarni proizvod, ker so zakonske podlage za eno in drugo različne. Najboljši primer je projekt kemične tovarne in pridelovalca paradižnika. Kemična tovarna izpušča paro. Kaj naredi industrijska simbioza? V Veliki Britaniji imamo slabo vreme, skoraj ni sonca, zato vso zelenjavo pridelajo v rastlinjakih. V projektu pridelovalec paradižnika za ogrevanje rastlinjakov uporablja odvečno paro kemične tovarne. To ni nič zapletenega, ni spektakularno, vendar je pridelovalec paradižnika postavil enega največjih rastlinjakov v Evropi, odprl 59 novih delovnih mest in prihranil več kot 12.000 ton ogljikovega dioksida na leto. Skrivnost ni to, kaj narediti, rešitev je veliko, ključ je v platformi, ki spravi podjetja skupaj. Skratka, treba je dobiti podatke o družbi, jo povezati z drugo družbo in usposobiti ljudi. To mi delamo, usposabljamo ljudi, priskrbimo programe, v tem smo dobri in smo verjetno edini na svetu, ki to delamo.

V Veliki Britaniji je to nacionalni program. Kdo ga financira?

Financirata ga ministrstvi za gospodarski razvoj in za okolje. Poleg tega je nekaj denarja prišlo tudi iz lokalnih razvojnih agencij. Podjetja ne bodo šla v projekte zgolj zaradi varovanja okolja, projekti se morajo izplačati. Če podjetju ni treba več plačevati za odstranjevanje odpadkov, ker jih uporabi drugo podjetje, je to prihranek. To drugo podjetje pa z zmanjšanjem nakupa svežih surovin ali energije iz omrežja tudi prihrani. Zraven pridejo nova delovna mesta, zmanjšanje emisij in količine odpadkov. Sicer smo zasebno podjetje. Razmere so se zadnje čase s krizo in varčevanjem precej spremenile. Naša storitev ni več brezplačna kot včasih.

Kje je poudarek povezovanja podjetij?

Na začetku je bila najpomembnejša uporaba zemlje. Evropska unija se zdaj močno usmerja v učinkovito rabo surovin in boljšo izrabo odpadkov. Redke kovine in drugo hočejo države proizvajalke obdržati zase in omejujejo izvoz, cene svežih materialov pa se zvišujejo. To je zdaj še večja težava kot spreminjanje namembnosti zemljišč. Ko material, ki ga uporabljaš v podjetju, postane redek in drag, postane tudi poslovni model podjetja netrajnosten.

Vi ste platforma za povezovanje podjetij. Kako to deluje?

Za Slovenijo bi bila to skupina štirih ali petih ljudi s polnim delovnim časom. Ti bi organizirali delavnice, kjer bi po naši metodologiji povezali podjetja. Mi učimo, katera podjetja, katere industrijske sektorje povabiti na te delavnice. Po drugi metodologiji podjetja za mizo izmenjajo podatke. V Sloveniji bi te delavnice organizirali v štirih ali petih mestih, enkrat na leto. Ko zbereš vse podatke, pokličeš po dve podjetji na sestanek in sinergija se začne.

Podjetja svojih podatkov ne razkrivajo ravno zlahka.

To je lahko ena od ovir, vendar imamo rešitve za to. Podjetjem predstavimo koristi sodelovanja, zagotavljamo pa jim tudi popolno zaupnost podatkov. Podjetja ne izmenjujejo podatkov z nikomer, razen s podjetjem, ki je izrazilo željo za sodelovanje.

Evropskega denarja za snovno učinkovitost bo veliko. Koliko podpore potrebuje program industrijske simbioze?

Na začetku mora program vsekakor dobiti podporo, sicer se ne zažene. Za to bo sicer namenjen velik del evropskega proračuna. Znova pa je treba reči, da se industrijska simbioza izplača, tudi brez podpore. V dveh letih se vsi stroški gotovo pokrijejo. Sloveniji je, mimogrede, to priporočil tudi OECD.

Je pomembno, ali je produkt enega podjetja poimenovan odpadek namesto sekundarna surovina?

Lahko obstajajo zakonodajne ovire. Vendar se mi s tem ne ukvarjamo, mi najdemo podjetje z odpadkom in drugo podjetje, ki ta odpadek lahko uporabi v proizvodnji. Kljub temu bi bilo dobro, če bi vlade upoštevale program industrijske simbioze in nekaterih odpadkov ne bi bilo nujno sežgati ali odložiti. Zato v državah z neurejeno zakonodajo učimo izvajalce, kako pristopiti v pogovore z vlado.

Vas zanima tudi to, kakšne surovine uporablja prvo podjetje?

To ni naše delo. Vendar je tudi res, da je učinek delavnic precej dober tudi v tej smeri, saj podjetja izmenjajo dobre prakse. Tako se tista, ki se vključijo v omrežje, večinoma potrudijo še izboljšati svojo učinkovitost in odnos do okolja. Mnogo stvari je tako preprostih. Za čiščenje odpadne vode, denimo uporabljajo, pesek. Tega potem odložijo na odlagališče odpadkov, lahko pa bi ga uporabili za izdelavo opek ali gradnjo cest, namesto vrtanja v hribe. Pomembno je tudi raziskovanje. Podjetje ima odpadek in ne ve, kaj lahko z njim naredi. Mi gremo na univerzo in študenti to proučijo. To so praktične raziskave, ne kot tiste, ki se prašijo na policah še leta.