Ljubljana – Doma si ločevanje odpadkov ponavadi priročno organiziramo, tako da porabimo čim manj časa in smo čim bolj učinkoviti. Ko pa odidemo v drugo okolje ali na dopust, na ločevanje odpadkov pogosto pozabimo.
Za primerjavo možnosti ločevanja odpadkov smo izbrali Hrvaško, Avstrijo in Slovenijo. O razvitosti ločevanja odpadkov govorijo tudi podatki o ustvarjenih in odloženih odpadkih. Za primerjavo po podatkih Eurostata iz marca letos na Hrvaškem povprečen prebivalec ustvari 369 kilogramov odpadkov, v Sloveniji 442 kilogramov, v Avstriji 591 kilogramov.
Avstrijci zelo vestni
Na odlagališča v Avstriji zaradi dobrega ločevanja odpadkov odložijo le še štiri kilograme na prebivalca (približno odstotek), v Sloveniji jih odložimo 272 kilogramov (nekaj več kot 60 odstotkov), na Hrvaškem pa kar 348 kilogramov na prebivalca (več kot 90 odstotkov).
Dopustniki na Hrvaškem bodo opazili, da ima Hrvaška nekoliko drugačen sistem vračanja denarja za plastenke na prodajnih mestih. Hrvaška poleg tega krepi tudi sistem ločenega zbiranja odpadkov, kot ga poznajo države Evropske unije – ločevanje embalaže, papirja in stekla.
V Avstriji so številni dopustniki že doživeli praktično svetovanje prebivalcev, kako pravilno ločeno odvreči odpadke v zabojnike. Avstrijska gospodinjstva plačajo toliko za odpadke, kot jih odvržejo. Več ko odložijo mešanih odpadkov, višji je njihov strošek. Zato si prizadevajo tudi za čim bolj vestno ločevanje.
Če ste na dopustu v Sloveniji, vas mogoče v kakšnem drugem kraju lahko zmede barva zabojnika. Vendar pa ima večina občin v sodelovanju s komunalnimi podjetji urejeno ločevanje v rumenih zabojnikih za embalažo, v modrih za papir, v zelenih za steklo, mešani komunalni odpadki so v črnih ter biološki odpadki v rjavih zabojnikih.
Ločevanje odpadkov v gorah
Za Slovenijo velja omeniti tudi ločevanje odpadkov pri obiskovanju hribov in gora, ki so med bolj priljubljenimi destinacijami v poletnem času. Planinska zveza Slovenije je v sodelovanju s planinskimi društvi po vsej Sloveniji izvedla že vrsto aktivnosti obveščanja pohodnikov in gornikov, da odnesejo odpadke v dolino. Podatki kažejo, da so obiskovalci gora in hribov to navado dobro osvojili. Problem pa nastane, ko odpadke prinesemo v dolino. Najlažje je, če odpadke odnesemo domov in jih ločimo v domačem okolju. Odpadke pa na številnih množično obiskanih izhodiščih lahko tudi oddamo v zabojnikih za ločeno zbiranje.