Odpadni tekstil je lahko nova surovina

V Sloveniji oblačila končajo na deponijah, medtem ko drugje že uporabljajo ustaljene prakse predelave.

Objavljeno
30. oktober 2012 15.08
Kino Siska, menjava rabljenih oblek foto: Crt Majcen
Pija Kapitanovič, Delo.si
Pija Kapitanovič, Delo.si
V zadnjih dvajsetih letih so modna oblačila postala dostopna širšim množicam. Posledica tega je, poleg propada manjših proizvajalec in trgovcev, vse več »odsluženih« oblačil, ki v Sloveniji končajo na deponiji namesto v predelavi, kot je to praksa drugod.

Odlaganje tekstila je sporno, ker se s tem izgubljajo pomembni naravni viri. Manj problematično je odlaganje naravnih materialov, veliko bolj pa umetnih – sestavljenih iz sintetičnih vlaken. Podatkov o tem, koliko časa se razkrajajo, za zdaj nimamo. Podoben material, iz katerega so sestavljena tudi oblačila, plastika, se razkraja okoli 300 do 400 let, pojasnjujejo v društvu Ekologi brez meja.

V oblačilih so ekološko sporna tudi barvila, s katerimi so tkanine obarvane in se izpirajo v podtalnico med proizvodnjo, gospodinjskim pranjem in kasneje na odlagališčih. Ekologi brez meja prikimavajo tudi trditvi, da zaradi velikih tekstilnih korporacij, kot sta H&M in Inditex (Zara, Bershka ...), potrošniki kupujejo več oblačil, kot jih potrebujejo, kar je opazno med razprodajami ali akcijami »tri za dve«.

Poceni moda vpliva na okolje

Velika tekstilna podjetja so vrhunsko oblikovalsko modo, ki je bila pred časom dostopna samo višjemu sloju, naredila dosegljivo širšim množicam. Poceni moda pa ima svojo ceno. Če izvzamemo izkoriščanje poceni delovne sile v državah, kjer ta oblačila izdelujejo, nikakor ne moremo mimo posledic, ki jih ima panoga na okolje.

Izdelava novih tekstilnih materialov potrebuje za delovanje veliko energije. Za en kilogram bombaža, ki zadostuje za par hlač iz jeansa, je potrebnih 8500 litrov vode. Pridelava bombaža poleg velike količine vode zahteva tudi intenzivno uporabo umetnih gnojil in insekticidov, škodljivih za okolje. V nadaljnji proizvodnji oblačila iz naravnih materialov (ekološko manj spornih za odlaganje) obarvajo s toksičnimi snovmi in jim dodajo druge sintetične materiale, ki niso razgradljivi in škodijo okolju tako med samo proizvodnjo kot tudi v nadaljnjem življenjskem ciklu.

S spodbujanjem potrošnje se količina odvrženega tekstila vsako leto povečuje. Podatki Univerze v Cambridgeu iz leta 2006 pravijo, da Britanec (podatki za Slovenijo niso znani) vsako leto v povprečju nakupi 35 kilogramov oblačil in drugega tekstila, štiri kilograme od tega daruje v dobrodelne namene, preostalih 31 kilogramov pa zavrže. Po podatkih evropske komisije tekstil predstavlja do štiri odstotke vseh odpadkov, ki so odvrženi kot mešani. Odlagališča vse večje količine odpadkov ne prenesejo več.

Več možnosti predelave

V Veliki Britaniji, prav tako tudi na Norveškem, zadnja leta uporabljajo nove načine predelave tekstila. Določen del ga uporabijo pri sosežigu, kar omogoča pridobivanje energije. Gradbena podjetja pa so pred kratkim začela za izolacijo uporabljati surovino, ki je sestavljena iz umetnih tekstilnih vlaken.

Potencial odpadnega tekstila kot surovine so v tujini spoznali že pred desetletji. Zbirajo ga v za to namenjenih zabojnikih ali z zbiralnimi akcijami po soseskah ter ga posredujejo v sortirnice, od tam pa v ponovno uporabo prek trgovin z oblačili iz druge roke, v prodajo socialno šibkim v tujino ali v predelavo za termično izolacijo ali sosežig. Odložijo ga zelo malo in na ta način že skoraj izpolnjujejo zavezo evropske direktive o odpadkih, ki pravi, da se mora do leta 2020 priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov iz gospodinjstev in iz drugih podobnih virov povečati na najmanj 50 odstotkov skupne teže.

V evropski komisiji pojasnjujejo, da načrt za Evropo, gospodarno z viri, določa, da se odpadki obravnavajo zlasti kot viri. Načrt do leta 2020 predvideva, da se količina odpadkov na osebo zmanjša, da se povečata zbiranje in ponovna uporaba blaga, kjer posebej izpostavljajo tekstil, ter da se odlagališča uporablja samo za »ostanke ostankov«.

Evropska direktiva o ravnanju z odpadki določa tudi zakonsko obvezujočo hierarhijo, v kateri je na prvem mestu preprečevanje nastajanja odpadka, sledi ponovna uporaba, predelava in kot zadnje odlaganje. Prav ta direktiva predvideva tudi, da se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov iz gospodinjstev in iz drugih podobnih virov poveča na najmanj 50 odstotkov skupne teže.

Slovenija zaostaja za EU

In kako kaže pri tem področju tekstila v Sloveniji? Medtem ko na ministrstvu za kmetijstvo in okolje zatrjujejo, da tekstilni odpadek ne spada v zabojnike za mešane komunalne odpadke, v komunalnem podjetju Snaga pravijo, da se odpadni tekstil v gospodinjstvih odlaga prav tja, saj da je tekstil, kamor spadajo oblačila, gospodinjski tekstil, obutev in igrače, za zdaj mogoče oddati le v zbirne centre. Tiskovna predstavnica Snage Nina Stankovič pravi, da se zavedajo, da so zbirni centri za marsikoga preveč oddaljeni, zato v posameznih soseskah ob sobotah načrtujejo zbiranje določenih frakcij odpadkov, med katerimi bo tudi tekstil. Ravno pri tekstilnih odpadkih pa razmišljajo o povezovanju s socialnimi podjetji, ki se ukvarjajo s predelavo in ponovno uporabo tekstila. Projekt, ki je že v izdelavi, bo po njenih besedah zaživel prihodnje leto. Predelavo zbranega tekstila v zbirnih centrih – podatkov o tem, koliko ga zberejo, nimajo – v nadaljnjo obdelavo prepuščajo Humani.

V Humani pojasnjujejo, da zbrani tekstil v Sloveniji pošljejo v sortirnice v Avstriji. Humana, ki deluje v 43 državah po svetu, oblačila zbiral, sortira in prodaja že od leta 1970. Zbrani denar porabljajo v humanitarne namene. V Sloveniji imajo 190 zabojnikov in zberejo od 17 do 20 ton tekstila na teden. Na žalost, kot pojasnjujejo, ne zbirajo uničenega in ponošenega tekstila, ki v Sloveniji še vedno spada med mešane komunalne odpadke. Ga pa, če v njihove zabojnike zaide, sortirnice v Avstriji predajo ustreznim službam.

V Sloveniji, kot pojasnjujejo tudi Ekologi brez meja, obstaja samo tradicija zbiranja tekstila v humanitarne namene. Te aktivnosti pa so, po njihovem mnenju, izgubile svoj prvotni humanitarni namen in s tem zaupanje ljudi. Zbiranje odpadnega tekstila, sortiranje in predelava so v tujini prepoznani kot uspešno socialno podjetništvo, način reševanja položaja socialno šibkih in hkrati odličen način zmanjševanja količine odpadkov. V tej verigi so ključne trgovine z oblačili iz druge roke in njihove stranke, ki do takih oblačil nimajo predsodka.

Priložnost za socialna podjetja

Pri nas že skoraj dve leti deluje projekt socialnega podjetništva Tovarna dela – tekstil, kjer zbirajo ves odpadni tekstil. V nasprotju s Humano zbirajo tudi odslužene kose, ki jih predajo v Zadrugo dobrote, kjer iz njega izdelujejo industrijske krpe in vrečke. Uporabne kose prodajajo v svoji trgovini, kjer so zaposlili socialno šibko osebo. Po besedah predsednika društva DSP Center Stevana Stavreviča prodaja v trgovini raste in zaposlitev jim bo najverjetneje uspelo obdržati.

Ekologi brez meja, ki so tudi vključeni v projekt, opažajo pozitiven trend prepoznavanja dejavnosti tudi pri nas. Da je ponovna uporaba starih oblačil pozitiven trend, kaže tudi vse večje število trgovin z oblačili iz druge roke v Ljubljani. Lastniki pa upajo, da jim ne bo treba več dolgo hoditi po rabljena oblačila v tujino, ampak bodo zbiralnice in sortirnice kmalu tudi pri nas, in da bo zaživel trg potrošnikov, ki bodo ta oblačila kupovali. Da se količina tekstilnih odpadkov, ki končajo na odlagališčih, zmanjša, morajo biti povezani vsi členi v verigi.