Tiskane izdaje
Odpadki nastajajo vsak dan in vsepovsod. Njihova količina in struktura pa se ne razlikujeta samo med državami članicami EU, temveč se razlike pojavljajo tudi znotraj posameznih držav, po regijah in krajih. Tudi znotraj meja Slovenije so razlike velike in so po regijah različne.
Ločeno zbiranje odpadkov je danes nujno in koristno opravilo, saj omogoči, da se odpadki že na samem izvoru zberejo in ločijo glede na sestavo. Da gredo ločeno zbrani odpadki naprej v predelavo, je zadolžena družba Slopak. Poleg odpadne embalaže v družbi Slopak poskrbijo tudi za ravnanje z izrabljenimi gumami, odpadno električno in elektronsko opremo, z odpadnimi zdravili in fitofarmacevtskimi sredstvi, odpadnimi baterijami in akumulatorji. Del odpadkov, ki ni primeren za predelavo ali ponovno uporabo, pa se odloži na deponijo.
Čim več virov novih surovin
Cilj ravnanja z odpadki je, da se čim več odpadkov reciklira in tako poskrbi, da ti postanejo vir novih surovin, ki se z novimi proizvodi spet vrnejo v obtok. Glede na vrsto odpadka se ti lahko reciklirajo v celoti ali pa le njihovi sestavni deli. Odpadki pa se razlikujejo tudi v tem, da se eni lahko reciklirajo nenehno, kot je to na primer steklo ali kovina, lahko pa je število recikliranj omejeno, kot denimo pri papirju. Tudi kompostiranje velja kot predelava, kjer na koncu procesa pridobimo rodovitno prst. Kar se ne da predelati snovno, se predela energetsko, s tem pa se pridobi energija. Nekaterih odpadkov pa ni možno predelati in v skrajni sili se preostanek odpadkov odloži na deponijo, kjer sklenejo svoj življenjski krog.
Leta 2011 je v Sloveniji nastalo skupno 353 kilogramov odpadkov na prebivalca, samo v slovenskih gospodinjstvih je bilo teh 284 kilogramov. Največ jih je nastalo v Osrednjeslovenski regiji, 361 kilogramov na prebivalca, kar je nad slovenskim povprečjem. To je predvsem rezultat večje gostote poseljenosti območja in večje kupne moči. Z najmanjšim deležem nastalih odpadkov pa se lahko pohvalijo v Notranjsko-kraški regiji, in to s 134 kilogrami na prebivalca.
V Pomurju najmanj
Iz statistike lahko sklepamo, da je v nekaterih slovenskih regijah ločevanje odpadkov precej bolje razvito kot drugje. Na izboljšanje statistike pa lahko vplivamo tudi sami, ko pravilno ločimo odpadno embalažo ter druge odpadke. Pri tem pa velja pravilo, da je odpadno embalažo treba najprej izprazniti in sploščiti, da zavzame čim manj prostora.
