Tiskane izdaje
Ministrstvo zakonsko rešitev državnega sveta podpira, ker vzpostavlja ravnovesje med sobivanjem zveri in ljudi na način, ki zagotavlja varnost za človeka in njegovega premoženja ter ima strokovne podlage in širšo podporo strokovnih javnosti, so zapisali.
V času ministra Simona Zajca so predlogu novele zakona nasprotovali. Na ministrstvu sta bili lani ustanovljeni strokovna in interesna skupina, ki naj bi pripravili smernice za nov sistem upravljanja populacij medveda in volka. Naklonjeni sta bili temu, da bi za medvede pripravili odlok o odstrelu 700 osebkov v treh letih, za volkove pa pravilnik o izrednem odstrelu tistih, ki povzročajo ponavljajočo se škodo.
Novi predlog interventnega zakona tudi pri upravljanju populacije volkov predvideva kvotni odvzem. Na pripombo, da predlog zakona glede volkov ni usklajen s smernicami vsaj ene, strokovne delovne skupine, so na ministrstvu odgovorili: »Želimo verjeti, da skupine, ki jih omenjate, ne nasprotujejo skrbi za življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje«.
Nov interventni zakon
Članica strokovne skupine Aleksandra Majić Skrbinšek z ljubljanske biotehniške fakultete je razočarana: »Obžalujem, da se kljub velikim prizadevanjem ministrstva za okolje in prostor v zadnjem letu upravljanje velikih zveri še vedno ni postavilo na noge in se spet posega po interventnem odvzemu. V strokovni skupini predloga novele zakona o interventnem odvzemu nismo obravnavali, saj smo zelo intenzivno pripravljali podlage za prenovo postopkov 'rednega' upravljanja populacij volka in medveda.«
Na ministrstvu so zapisali, da ima zakonski predlog »strokovne podlage« in da ga podpirajo strokovne javnosti. Vendar so v odgovoru na vprašanje, katere javnosti so to, dali vedeti, da ne ločijo med strokovno in interesno javnostjo, prav tako niso natančno odgovorili, ali te javnosti podpirajo rešitve na način, kakor jih ureja zakonski predlog. »Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, Zavod za gozdove Slovenije, Lovska zveza Slovenije ter Sindikat kmetov Slovenije se strinjajo, da je zakonska ureditev tega področja, ki bo zagotavljala pravočasne in konkretne rešitve problema, potrebna.«
Zavod za gozdove ni bil vključen v pripravo novele
Na zavodu za gozdove, ki je ena od strokovnih javnosti, niso bili vključeni v formalne postopke priprave novele zakona. Poudarjajo, da mora upravljanje nujno vključevati tako odstrel medvedov in volkov, kakor varovanje človekovega premoženja.
Svoje predstavnike pa imajo v strokovni delovni skupini. Obe skupini sta se mesečno srečevali do pojava novega koronavirusa, povedo. »Predlog načrtovanja odstrela medveda, ki sta ga podprli obe skupini, je vsebinsko podoben predlogu interventnega zakona. Temelji na ekspertizi, ki jo je pripravil dr. Klemen Jerina s sodelavci. Na zavodu smo po pozivu Agencije za okolje na osnovi ekspertize pripravili strokovno mnenje za odstrel medveda, ki smo ga poslali na zavod za varstvo narave in ga zaprosili za pisno stališče,« pojasnjujejo.
»Glede odstrela volka se je ministrstvo za okolje na podlagi obrazložitve upravnega sodišča odločilo, da se bodo po ustaljenem postopku izdajale izredne odločbe na način, da zavod za gozdove pripravi strokovno mnenje na podlagi vloge in od zavoda za varstvo narave pridobi pisno stališče. Nadaljnji postopek vodi Agencija za okolje,« so zapisali na zavodu, očitno še ne vedoč, da se je okoljsko ministrstvo pod novim vodstvom raje odločilo podpreti predlog novega interventnega zakona, ki omogoča bistveno večji odstrel volkov, kot bi ga verjetno dopustili z izrednimi odločbami.
Odvračanje pozornosti od preventivnih ukrepov
Da bi odstrel 30 volkov lahko pomenil razsutje volčje populacije, je pred časom opozoril predsednik društva Dinaricum Rudi Kraševec. Pri medvedih je predlagana kvota odstrela manj tvegana, saj je populacija številčna, a je vseeno zelo visoka.
S predlogom kvotnega odvzema se po besedah Kraševca odvrača pozornost od preventivnih ukrepov, s katerimi je najbolj učinkovito mogoče zmanjšati škode, ki jih povzročajo volkovi. Kraševec je tudi opozoril, da bi predlog zakona, če bi bil že sprejet, najverjetneje padel na sodišču, saj ni izpolnjen pogoj iz evropske habitatne direktive, prenesene tudi v slovenski pravni red, da ni druge zadovoljive možnosti, kot je odstrel.
Poleg tega ne drži trditev predlagatelja zakona, da se z volkom v preteklosti ni upravljalo. Kljub prepovedi rednega odstrela je bilo lani v okviru interventnega zakona – skupaj s križanci med volkom in psom – ustreljenih 12 volkov.
Strokovnjak za velike zveri Miha Krofel je nedavno v Delu predlog novele interventnega zakona označil za »poskus političnega vplivanja in vzpostavljanja pogajalske pozicije,« ki nima »ne strokovne podpore niti za njimi ne stoji znanstvena presoja«.
»Če se odločiš za tako radikalen poseg v populacijo, moraš imeti razlog, zakaj bi bil ta učinkovit, mi pa ga nimamo.« Če bi zakon kljub temu sprejeli, bi poleg nasprotovanja javnosti verjetno kmalu prišla tudi kazen s sodišča (tako slovenskega kot evropskega). Španski pokrajini Kastilja in Leon, ki je poskusila urejati populacijo volkov s kvotami za odstrel, je špansko sodišče prisodilo 1,5 milijona evrov kazni, je opozoril tudi Krofel.
