Opuščanje polj hladi, sušenje mokrišč segreva

Vsi vemo, da je v senci drevesa poleti hladneje kot na odprtem polju. A to, glede na raziskavo norveške Univerze za znanost in tehnologijo, kako se je v 24 letih spreminjala raba tal, vpliva tudi na prihodnje segrevanje. Takšne informacije so ključne za prihodnje evropske politike rabe tal.

Že lansko poročilo medvladnega panela za podnebne spremembe je opozorilo, da lahko s pravo rabo tal stabiliziramo segrevanje na precej nizki ravni. Primer je bil pašnik, kjer živina izpušča toplogredne pline, ki ga je prerasel mlad gozd, ta pa intenzivno črpa ogljikov dioksid za rast. Nova študija pa gre dlje od ogljikovega dioksida. Proučevali so, kako različno prekrita tla odbijajo ali absorbirajo svetlobo, vlažnost tal in izhlapevanje.

Raziskovalci so se oprli na podatke s satelitov Evropske vesoljske agencije o pokritosti tal med 1992 in 2015. Določili so lahko območja iglavcev, listavcev, grmičevja, obdelovalne zemlje, urbaniziranih površin, mozaikov polj in narave, mokrišč in pašnikov. Potem so zemljevide sprememb vegetacije povezali s podatki o podnebju v istem času.



Odkrili so, da so kmetje v Evropski uniji v 24 letih opustili približno 25 milijonov hektarjev obdelovalne zemlje, v drugih delih Evrope pa so jih povečali za 20 milijonov hektarjev. Evropa kot celota je torej izgubila pet milijonov hektarjev polj, kar je malo več kot ozemlje Švice.

Večino polj so prerasli gozdovi, druga so pozidali. Gozdovi so v Evropi zasedli sedem milijonov hektarjev več ozemlja. Gozd je namreč prerasel tudi več močvirij in šotišč, ki so se izsušila v toplejših poletjih z manj padavinami. To je najbolj vplivalo na rast temperatur v vzhodni Evropi. Opuščanje polj v zahodni Evropi je vročino znižalo za stopinjo Celzija spomladi in poleti, manj pa jeseni in pozimi. V vzhodni Evropi pa se je spomladi in poleti segrelo za eno stopinjo Celzija. Vzrok so posušena mokrišča. Ko sije sonce, v mokriščih segreva vodo, ki bolj izpareva, če vode ni, pa segreva tla in zrak nad njimi.



V vzhodni Evropi so tla bolj suha, zato niti opuščanje polj in pašnikov ni učinkovito za ohlajanje. Zato raziskovalci opozarjajo, da je najbolje najti način za ohranitev mokrišč. V zahodni Evropi pa bi bilo koristno podpreti načrte in pobude za pogozdovanje odprtih površin. Posebej pa so opozorili na nujno zmanjšanje količine odpadne hrane, le tako bomo potrebovali manj obdelovalne zemlje.