Osrednja Slovenija na pot brez odpadkov

Ljubljana – Družba Contarina je javna služba za ravnanje z odpadki, ki skrbi za 50 občin v pokrajini Treviso. Tu so si, potem ko so preprečili gradnjo sežigalnice, zamislili mrežo Zero Waste in postali znani po vsem svetu. Jeseni bi se mreža lahko razširila še v Ljubljano, prvo glavno mesto.

Mreža Zero Waste deluje že v 20 državah, vključuje pa več kot 300 občin, regij ali pokrajin. Njena filozofija, da je vsak odpadek lahko surovina za nekaj drugega, je namreč zelo skladna z novo trajnostno strategijo Evropske unije, ki tudi zaradi negotovih svetovnih razmer in omejenosti virov vse pogosteje govori o nujnosti krožnega gospodarstva. Rossano Ercolini, predsednik Zero Waste Europe, je dejal, da je glavno načelo dinamičnost sistema, ki pa jo sežigalnica ubije. Capannori je postala prva italijanska občina v mreži, zdaj pa je to tudi pomemben kraj, kamor se hodijo učit tudi na področju ravnanja z odpadki prej najbolj upoštevani Nemci in Avstrijci. »Najprej smo bili nasprotniki sežigalnice teroristi. A smo zmagali in zdaj so vsi z nami,« je dejal Ercolini.

Ercolini nastajanje odpadkov razume kot bolezen. »Zakaj so med preostanki odpadkov ti čevlji, ta steklenica olja in ta strojček? Terapija je, denimo, center za ponovno uporabo, kjer popravljajo čevlje in jih takoj nato razdelijo občanom. Še vedno pa obstajajo tudi odpadki, ki se jih ne da predelati. V Italiji je zelo veliko kapsul za kavne avtomate, ljudje kljub krizi pijejo vse več kave. Pisali smo proizvajalcu kavnih kapsul in zdaj iščemo rešitev v novem oblikovanju,« razlaga Ercolini. Dodal je, da filozofija mreže Zero Waste rojeva vedno nove podjetniške zamisli, denimo avtomate za ponovno polnjenje posod za čistila, poleg pa dodane avtomate za vino, med, mleko iz lokalne pridelave, celo avtomat za testenine. »Tekma med občinami je prav vznemirljiva,« je navdušen Ercolini. Postavili so celo muzej stvari, ki se jih ne da predelati, in mu nadeli ime Muzej grozot.

Zgodovinski premik

Mestni svet Mestne občine Ljubljana (MOL) je potrdil strategijo ravnanja z odpadki oziroma načrt Zero Waste za obdobje 2014–2035. Vizija MOL je postati občina, ki z viri ravna gospodarno in trajnostno, kjer nastajajo zelena delovna mesta in kjer dragoceni viri ne končajo na odlagališču in hrana ne med odpadki. Ljubljana bi se mreži lahko pridružila predvidoma jeseni in in s tem postala prva evropska prestolnica Zero Waste. V MOL nastane manj kot 300 kilogramov komunalnih odpadkov na prebivalca, ločeno pa jih zberejo več kot 55 odstotkov. Konkretni cilji MOL do leta 2025 so zmanjšati letno količino preostanka odpadkov na prebivalca na 60 kilogramov, znižati količino odloženih odpadkov na manj kot 30 kilogramov na prebivalca ter preseči 75-odstotni delež ločenega zbiranja. Do leta 2035 načrtuje, da bodo na izvoru ločeno zbrali več kot 80 odstotkov vseh komunalnih odpadkov, količina preostanka mešanih odpadkov za obdelavo pa bo padla pod 50 kilogramov na prebivalca.

Direktor ljubljanske Snage Janko Kramžar meni, da se bomo mogoče šele čez 20 let zares zavedli zgodovinskega pomena te odločitve, ki mimogrede preprečuje tudi gradnjo sežigalnice. »Lokalna skupnost v Italiji ločeno zbere 80 odstotkov komunalnih odpadkov, v Ljubljani smo jih avgusta 65 odstotkov, kar nas postavlja v špico med evropskimi glavnimi mesti. Odlagamo sicer še vedno preveč, vendar pa je Slovenija za Nemčijo druga država v EU po deležu recikliranih odpadkov (45 in 42 odstotkov). In to kljub temu, da zamrznitve cen niso omogočale cenovnega spodbujanja ustreznega ravnanja občanov,« pravi Kramžar in opozarja, da o preprečevanju odpadkov na državni ravni ni bilo še nič rečeno. Zato je prepričan, da nima smisla čakati niti na državo niti na EU, prava pot je od spodaj navzgor. Projekti, kot je Zero Waste, namreč spodbujajo sodelovanje. Kljub temu je Kramžar novo vlado pozval, naj v filozofijo »nič odpadkov« usmeri vso državo.

Težave s plenicami

Na Vrhniki so izpopolnili dobro prakso, ki so jo zastavili v operativnem programu leta 1993. Lani so ločeno zbrali 76 odstotkov odpadkov, letos pričakujejo, da bodo presegli 80 odstotkov. Uspešnost občine se v mreži Nič odpadkov sicer ne meri v odstotkih ločeno zbranih odpadkov, temveč v kilogramih preostanka odpadkov na prebivalca. V Italiji imajo občine s 53 kilogrami preostanka na prebivalca na leto (italijansko povprečje je 218 kilogramov), kar je veliko bolje kot v preživetih sistemih s sežigalnicami. Od te preostale količine je 10 kilogramov plenic za enkratno uporabo in 10 kilogramov kosovnih odpadkov. Kosovne odpadke nameravajo začeti razstavljati. Zelo so se usmerili tudi v oglaševanje koristnosti pralnih plenic. Takoj se je odzval tudi večji proizvajalec plenic, zdaj skupaj iščejo rešitve, da bi se plenice dalo predelati.

Delovna mesta in nižje cene

Primeri občin Zero Waste v Evropi dokazujejo, da so stroški ravnanja z odpadki praviloma nižji kot v drugih občinah. Prebivalec italijanske občine, ki je v mreži, za smeti plača po 103 evre na leto, povprečje v severni Italiji je 185 evrov, v srednji Italiji 257 evrov, v južni Italiji pa 211 evrov. Delež dragega odstranjevanja odpadkov je v stroških le 6- do 7-odstoten. Ob tem se je število delovnih mest v ravnanju z odpadki povečalo. Posredno pa nastaja zaradi usmeritve v preprečevanje nastajanja odpadkov in lokalno samopreskrbo še več novih podjetij.