Ozona največ na Primorskem in v gorah

Izpuste predhodnikov ozona smo v Sloveniji zmanjšali, a viri za tvorbo tega plini prihajajo tudi od sosedov.

Objavljeno
24. julij 2014 15.19
HRVASKA MLJET 02.09.2009 ILUSTRACIJA FOTO:ROMAN SIPIC/DELO
Barbara Pavlin, gospodarstvo
Barbara Pavlin, gospodarstvo

Ljubljana – Kakovost zraka vpliva na zdravje prebivalcev in na kakovost njihovega življenja. Onesnaževala potujejo po zraku čez meje držav, zato je za odpravo onesnaženosti zraka zaradi ozona nujno sodelovanje s sosednjimi državami, so zapisali v publikaciji Kazalniki okolja v Sloveniji.

Poleti ozon presega za zdravje dovoljene vrednosti, največ na Primorskem in v višjih legah. To je povezano z načinom nastanka tega zelo reaktivnega plina, ki zahteva dovolj sončne svetlobe.

»Na raven onesnaženosti zraka z ozonom vpliva predvsem transport predhodnikov ozona, iz katerih ta nastaja, predvsem na Primorskem,« so zapisali na Arsu. Eno izmed območij, kjer nastane največ predhodnikov ozona v Evropi, so nižine v severni Italiji, zato so ob zmernih vetrovih z zahoda in jugozahoda velike koncentracije ozona na slovenski obali in Primorskem.

Najbolj k ozonu prispeva promet

Največji vir predhodnikov ozona je promet, saj prispeva približno dve tretjini izpustov, sledita raba goriva v gospodinjstvih in komercialnem sektorju ter proizvodnja elektrike in toplote.

Od leta 1990 do 2012 so se izpusti predhodnikov ozona v Sloveniji zmanjšali za 38 odstotkov, najbolj zaradi zmanjšanja ogljikovega oksida (53 odstotkov). To pa je bilo mogoče z izboljšanjem energijske učinkovitosti, s strožjimi standardi za izpuste motornih vozil, z nižjo vsebnostjo topil v barvah, čistilih in drugih izdelkih, z omejevanjem onesnaževanja iz velikih kurilnih naprav ter z doslednim upoštevanjem okoljske zakonodaje.

Draži dihalne poti

Predvsem je škodljiv prizemni ozon, katerega vdihavanje draži dihalne poti, pripomore k razvoju kardiovaskularnih bolezni in arterioskleroze. Posebno občutljivi so starejši in otroci ter ljudje, ki bolehajo zaradi astme ali bronhitisa.

Opozorilna urna koncentracija za ozon, ki je namenjena zaščiti zdravja ljudi, znaša 180 mikrogramov na kubični meter, alarmna vrednost pa 240 mikrogramov na kubični meter. Dolgoročni cilj za zdravje ljudi pa je, da največja dnevna osemurna srednja vrednost za ozon – 120 mikrogramov na kubični meter – ne sme biti presežena.

Meritve prizemnega ozona, ki jih opravlja Arso, kažejo preseganje tako ciljnih kot dolgoročno naravnanih vrednosti povsod po Sloveniji, razen na merilnih mestih, ki so izpostavljena emisijam dušikovih oksidov zaradi prometa. Na teh se ozon razgradi v navadne molekule kisika. Najnižje koncentracije ozona so zaradi tega izmerjene v Mariboru in Zagorju, kjer sta merilni mesti ob prometnih cestah v ožjem središču mesta.