Tiskane izdaje
Ljubljana – Kemis je vsaj začasno zaprl vrata, pridobivanje dovoljenja za izvoz odpadkov na agenciji za okolje traja tri mesece, pravijo v podjetjih. Obratov, ki prevzemajo posel od Kemisa, niso znova preverili. Poleg tega požarne varnosti ni v okoljskih dovoljenjih.
»Za delovanje sistema zbiranja in obdelave nevarnih odpadkov je treba odpadke pravočasno obdelati in pripraviti na končno odstranjevanje v tujini. Rešitve za odstranitev v Sloveniji namreč skoraj ni. Ključno je sodelovanje za pospešitev postopkov pridobivanja izvoznih dovoljenj za izvoz nevarnih odpadkov pri pristojnih ustanovah. To je pomembno za prihodnje delovanje sistema, saj so skladiščne kapacitete omejene tako v našem centru kot pri vseh povzročiteljih nevarnih odpadkov v industriji. Sistem ravnanja z nevarnimi odpadki pa mora nemoteno delovati, da bo industrija lahko proizvajala brez zastojev. Podjetje Saubermacher Slovenija ne more čez noč nadomestiti teh količin iz objektivnih razlogov, saj je treba skleniti ustrezne dogovore s prevzemniki, nato pa je treba pridobiti še potrebna dovoljenja, kar tudi traja nekaj časa,« v družbi Saubermacher Slovenija odgovarjajo na vprašanje, ali lahko prevzamejo vlogo Kemisa.
Njihov center za ravnanje z nevarnimi odpadki v Kidričevem, ki velja za enega najsodobnejših pri nas, ima dovoljenje in zmogljivosti za predelavo 54.000 ton nevarnih odpadkov, dejanska predelava pa znaša 19.000 ton na leto.
Podjetja pogrešajo Kemis
Iz Arsa smo izvedeli, da dobivajo prošnje podjetij, ki bi odpadke še vedno vozila v Kemis, zmogljivosti za skladiščenje nevarnih odpadkov so v Sloveniji zdaj premajhne. Dodajajo nasvet, naj podjetja zaprosijo za dovoljenje, s katerim nevarne odpadke lahko sama izvozijo, v skrajnem primeru pa zmanjšajo proizvodnjo. V podjetjih odgovarjajo, da jih ima večina premajhne količine odpadkov, da bi jih sama izvažala. Zato tudi ne pošiljajo vlog za dovoljenja za izvoz, ki vzamejo najmanj tri mesece. Dodajajo, da jim je žal za Kemis, ki je bil »daleč najbolj urejena zbiralnica nevarnih odpadkov pri nas«, in da že nastaja škoda. Opozarjajo, da bi za zmanjšanje količin nevarnih odpadkov vsi morali spremeniti navade.
»Inšpektorat za okolje in prostor izvaja redni nadzor nad obrati med letnimi načrti del. Bo pa opravil tudi inšpekcijske preglede zunaj rednega načrta dela v obratih in napravah, ki imajo okoljevarstveno dovoljenje za obdelavo nevarnih odpadkov,« na vprašanje, ali bodo preverili ustreznost ureditve obratov, ki bodo prevzeli odpadke, namenjene Kemisu, odgovarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.
Skoraj vse izvozimo
Nevarne odpadke iz Slovenije največ izvažajo v druge države EU, predvsem v Avstrijo in Nemčijo. V Sloveniji imamo namreč dve napravi, ki prevzemata omejene količine nevarnih odpadkov v sežig. To sta Albaugh Rače in Salonit Anhovo.
»Najpogostejši nevarni odpadki glede količin so odpadne emulzije in olja, odpadne kisline in lugi, odpadna topila, različni odpadni mulji, delavniški odpadki, barve, laki ter druge vrste odpadkov (denimo zaoljene vode in onesnažene zemljine). V centru v Kidričevem nevarne snovi, kot so kisline, lužine, olja, odpadki iz delavnic, mulji pri odstranjevanju barv in lakov ter onesnažena zemlja, skladiščimo na približno 8100 kvadratnih metrov in jih pripravljamo za nadaljnjo uporabo. Jedro centra sestavljajo kemično-fizikalni predelovalni obrat s popolnoma avtomatiziranim sistemom vodenja procesov, sodobno opremljen laboratorij, posebna skladiščna in obdelovalna infrastruktura, področje za drobljenje odpadkov in upravna stavba. Kar 95 odstotkov tako pripravljenih odpadkov odstranijo v tujini,« pravijo v Saubermacherju Slovenija.
