Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je bila leta 2013 po podatkih Eurostata prva po deležu recikliranih odpadkov; kar 55 odstotkov naj bi jih spremenili v materiale za druge izdelke. Vendar sta takrat v to kategorijo štela tudi izvoz in dovolj učinkovit sežig.
Po podatkih Eurostata je leta 2013 vsak Evropejec proizvedel 481 kilogramov komunalnih odpadkov. Od tega so jih 43 odstotkov reciklirali ali kompostirali. Količina proizvedenih odpadkov se je od leta 2002 zmanjšala za 8,7 odstotka, s 527 kilogramov na osebo. Od 481 kilogramov komunalnih odpadkov jih je 470 kilogramov šlo v sistem ravnanja z odpadki, 31 odstotkov so jih odložili, 28 odstotkov reciklirali, 26 odstotkov sežgali in 15 odstotkov kompostirali. Delež recikliranih in kompostiranih odpadkov vseskozi narašča, z 18 odstotkov leta 1995 na 43 odstotkov leta 2013.
Razlike v proizvedenih odpadkih po državah so velike. Manj kot 300 kilogramov na osebo so jih proizvedli v Romuniji Estoniji in na Poljskem, le malo nad 300 kilogrami pa na Slovaškem, Češkem in v Latviji. Slovenija je s 414 kilogrami v spodnji tretjini lestvice držav. Po proizvodnji odpadkov na osebo je leta 2013 prednjačila Danska (747 kilogramov), sledili so Luksemburg, Ciper in Nemčija z več kot 600 kilogrami.
Razlike so tudi v obdelavi odpadkov. Po podatkih Eurostata smo več kot tretjino komunalnih odpadkov reciklirali v Sloveniji (55 odstotkov), Nemčiji (47), Belgiji in Irski (po 34) in na Švedskem (33 odstotkov). Kompostiranje je bilo najbolj razširjeno v Avstriji (35 odstotkov), v Sloveniji ga je bilo za vzorec (sedem odstotkov). Ta delež se bo sicer povečal z začetkom delovanja regijskih centrov za odpadke. Največ odpadkov so sežgali v Estoniji (64 odstotkov), na Danskem (54 odstotkov) in Švedskem (polovico), odložili pa so jih največ v Romuniji (97 odstotkov), na Malti (88 odstotkov), na Hrvaškem (85 odstotkov), v Latviji (83) in Grčiji (81 odstotkov). V Sloveniji smo sežgali odstotek komunalnih odpadkov, odložili pa smo jih 38 odstotkov. Edini državi, ki po tabeli Eurostata ne odložita nič odpadkov, sta Nemčija in Švica.
Metodologija in nejasen izvoz
Seštevek deležev recikliranja in kompostiranja je najvišji v Nemčiji (65 odstotkov), druga je Slovenija z 61 odstotki, tretja Avstrija (59 odstotkov) in četrta Belgija (55 odstotkov). Tu pa se tudi zaplete. »Metodologija deleža recikliranih komunalnih odpadkov naj bi bila zdaj poenotena. Za 2013 so morda razlike še vedno zaradi metodologije.
Prej je na Eurostat delež recikliranih komunalnih odpadkov pošiljal Statistični urad v okviru strukturiranih kazalcev. S spremembo zakonodaje se je država lahko odločala med različnimi metodologijami za izračunavanje deleža recikliranih KO in ta podatek gre po novem na Eurostat prek komisije,« več neskladnosti v podatkih neuradno pojasnjujejo na Agenciji za okolje. Po podatkih ministrstva za okolje smo namreč v Sloveniji leta 2013 reciklirali 52 odstotkov komunalnih odpadkov, pa še pri tem se je pokazalo, da več občin ne poroča pravih podatkov, ki bi sliko poslabšali.
Arso pa izdaja soglasja za uvoz in izvoz odpadkov. Iz soglasja je razvidno, s kakšnim namenom nadaljnje predelave so bili odpadki izvoženi ali uvoženi. Kot recikliranje pa je leta 2013 štela tudi termična obdelava oziroma sežig, ki je energijsko dovolj učinkovit. »Nadzor, ali se odpadki predelajo v skladu z namenom, s katerim so bili prepeljani čez mejo, niso v naši pristojnosti,« dodajajo na Arsu.
