Tiskane izdaje
Ljubljana – Vsaj državne ustanove, vsaj tiste, ki domujejo v spomeniško zaščitenih stavbah, bi lahko pomislile, da ni treba zamenjati ravno vsega stavbnega pohištva, temveč bi našle izvajalce, ki bi okna poceni zatesnili in vgradili termoizolacijska stekla.
Na bolj ali manj spregledano poceni rešitev za večjo energijsko učinkovitost, za katero je tudi v teh tednih še vedno čas, za zamenjavo ogrevalnih sistemov pred zimsko sezono ga že ni več, je opozoril Janez Rožič iz družinskega podjetja Rosil. To je že leta 1996 sodelovalo v projektu Phare, v katerem so v bolnišnici Šempeter izvedli dva ukrepa, izolacijo podstrešja in zatesnitev oken in vrat. Bolnišnica je pred to sanacijo porabila 100.000 litrov kurilnega olja, po njej pa 37.500 litrov manj, 19.500 zaradi izolacije podstrešja in 18.000 zaradi tesnjenja oken in vrat. Kljub temu uspehu je bilo podobnih projektov v javnih zgradbah v 18 letih le med 20 in 25.
V krizi raje drage ukrepe
V letih med 1996 in 1998 je država take projekte še subvencionirala, potem ne več. »Takrat še ni bilo krize, denarja je bilo dovolj. Zdaj, ko je kriza, pa take poceni rešitve ne zanimajo nikogar,« pravi Rožič, ki se je večkrat obrnil tako na Eko sklad in Mestno občino Ljubljana kot na ministrstvo za infrastrukturo in prostor in upravnike večstanovanjskih stavb. V vmesnem času je tudi zaradi mode in sosedov okna zamenjala kar polovica slovenskih gospodinjstev. Nihče ni nadzoroval, kakšna okna ljudje menjavajo, veliko jih je zamenjalo še povsem uporabna. Za isti denar bi lahko zatesnili 20-krat več oken ali pa 17-krat več podstrešij izolirali, kar je po Rožičevem mnenju primer neracionalne porabe državnega denarja.
Tesnjenje oken in vrat poleg tega prinese povsem primerljive prihranke kot menjava oken. Nova tesnila in zunanja termoizolacijska stekla na kakršnih koli okvirih prinesejo 30-odstoten prihranek toplotne energije. V povprečju tak projekt na 60 do 70 tekočih metrov oken stane med 250 in 270 evri, lahko se zgodi, da tudi 350 evrov. Povprečna hiša ima 150 kvadratnih metrov površine in porabo kurilnega olja 1500 litrov. Prihranek zaradi tesnjenja oken bi tako bil 450 litrov olja na leto. »Naložba v tesnjenje oken se tako vrne v manj kot petih mesecih ogrevanja,« zagotavlja Rožič. Na silikonska tesnila dajejo desetletno jamstvo.
Posel za vsaj 30 podjetij
Ne nazadnje je to tudi posel za vsaj 20 podjetij iz vse Slovenije, ki vgrajujejo termoizolacijska stekla, in vsaj 12 podjetij, ki vgrajujejo tesnila. Nekateri izvajalci opravljajo obenem s svojo dejavnostjo tudi manjša dodatna opravila, kot so kitanje, menjava odkapnikov, nastavitev tečajev in podobno. Ker so zatesnjena okna tako učinkovita, je nekaj posla tudi za podjetja, ki se ukvarjajo s prezračevanjem. Z nadzorovanim prezračevanjem je mogoče doseči dodaten, do 25-odstoten prihranek pri ogrevanju.
Nekateri drugi proizvajalci opreme za izboljšanje učinkovitosti rabe energije pa so prepričani, da bi bilo skoraj bolje, če Eko sklad sploh ne bi dajal subvencij. Vreča se namreč hitro izprazni, podjetja pa so zato v večmesečnem mrtvem teku, saj ljudje ne vlagajo nič do naslednjega razpisa subvencij. Eko sklad je letos občanom za nove naložbe v rabo obnovljivih virov energije in večjo energijsko učinkovitost stanovanjskih stavb razdelil nepovratnih 15 milijonov evrov, za večstanovanjske stavbe šest milijonov evrov, za električna vozila pa 200.000 evrov. »Nepovratne finančne spodbude prek podobnih ustanov in na podoben način, kot je v primeru Eko sklada, dodeljuje več razvitih držav EU, med njimi Nemčija, katere model je bil tudi podlaga za Eko sklad. To, da ljudje čakajo na spodbude Eko sklada, očitno kaže, da menijo, da so te zanje učinkovite oziroma da ustrezno znižajo visoke cene naložb. Poudariti moramo, da se vlagatelji odločajo za kakovostnejšo in s tem tudi dražjo opremo in naprave, kot bi se sicer. Kot ključno težavo pa tudi mi vidimo dejstvo, da Eko skladu ni namenjenega dovolj denarja, da bi se javni pozivi izvajali brez daljših prekinitev,« pravijo v Eko skladu.
Slovensko je pomembno
Vsaj na novo sofinanciranih lesenih oken s kakovostnim tesnjenjem ljudje ne bodo zamenjevali tako hitro. »Eko sklad v skladu s svojimi pooblastili in zmožnostmi lahko opravlja tudi oglede na terenu. V skladu z določbami javnega poziva pa vgrajena naprava in oprema, ki je sofinancirana, ne sme biti odstranjena ali odtujena najmanj pet let po izplačilu nepovratne finančne spodbude,« pojasnjujejo. Dodajajo pa, da ukrepov ne določa Eko sklad, temveč ministrstvo za infrastrukturo in prostor. »Posebej smo veseli uspehov domačih proizvajalcev, ki v nekaterih produktih zasedajo pomemben delež, saj Eko sklad že zdaj večino nepovratnih sredstev nameni ukrepom, kjer je velik del vrednosti ustvarjen v Sloveniji, med drugim vgradnji lesenega zunanjega stavbnega pohištva, toplotni izolaciji, toplotnim črpalkam, pasivnim hišam in podobnemu,« so še pojasnili v Eko skladu.
