Podnebna konferenca se preveša v drugi del, pravega dogovora pa še ni

Podnebna konferenca COP24 v Katovicah, katere temeljni cilj je sprejetje t. i. knjige pravil za izvajanje pariškega podnebnega sporazuma od leta 2021, se preveša v drugi del. Zaenkrat so sicer tehnični pogovori po besedah pogajalca Zorana Kusa zastali pri podnebnih financah.

Kot je pred odhodom v poljsko mesto napovedal Kus, bodo najpomembnejši del te knjige enotna pravila, kako napisati oz. pripraviti nacionalne podnebne cilje.

Po prvem tednu dni v Katovicah je Kus za STA pojasnil, da tehnični pogovori sicer prehajajo v sklepno fazo, vendar napredka pred prihodom ministrov še ni. Največ težav imajo pri vprašanju podnebnega financiranja.

Zasedanja konference pogodbenic okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (COP24) se sicer udeležujejo predstavniki skoraj 200 držav. Ob začetku konference je potekal prvi del zasedanja na visoki ravni, ki se ga je na povabilo poljskega predsednika Andrzeja Dude udeležili predsednik države Borut Pahor.
Slednji je poudaril, da pariški podnebni sporazum ni samo pogodba, ampak predstavlja višjo zvestobo planetu, ki je nad zvestobo posameznim narodom in državam. Uveljavitev sporazuma po njegovem mnenju vodi v svet, v katerem bodo prevladovali solidarnost in podnebna pravičnost.

Pariški sporazum je bil sprejet na podnebni konferenci decembra 2015 v Parizu. Ta sporazum svet zavezuje k omejitvi dviga povprečne globalne temperature občutno pod dve stopinji Celzija do konca stoletja glede na predindustrijsko dobo in jih spodbuja k ukrepom za omejitev na 1,5 stopinje.

Prav podnebna konferenca v Katovicah velja za enega pomembnejših mejnikov na poti do začetka izvajanja pariškega podnebnega sporazuma, s prihodnjim tednom pa se bo prevesila v sklepno fazo. Vrhunec bo potekal 11. in 12. decembra, v tem obdobju pa se bodo v Katovicah mudili predvsem ministri za okolje in podnebne spremembe. Slovenijo bo zastopal minister za okolje Jure Leben.

Ministri bodo, razporejeni v 21 skupin in skupaj s predstavniki stroke in civilne družbe, razpravljali o dveh vsebinah - prva je t.i. talanoa dialog, katerega cilj je povečanje ambicije oz. nacionalnih ciljev, da bi dosegli zastavljeno v pariškem sporazumu.

Druga pomembna tema ministrov pa bo dialog o podnebnih financah za pomoč državam v razvoju. Razvite države so se namreč že leta 2009 v Koebenhavnu zavezale, leta 2015 pa v pariškem sporazumu potrdile, da bodo do leta 2020 državam v razvoju za podnebno pomoč letno zagotovile 100 milijard dolarjev. Po letu 2025 naj bi se ta znesek še povečeval. Vendar pa so razvite države še daleč od izpolnitve danih obljub.