Tiskane izdaje
Ljubljana – Severni jeleni, rogata bitja, ki v mitologiji vlečejo Božičkove sani, so še ena izmed živalskih vrst, ki so jih, zdaj že dokazano, prizadele podnebne spremembe. Črede severnih jelenov se namreč krčijo, saj jim spremenljivo vreme spodmika pašnike, industrija pa v želji za čedalje več rude, lesa in energije iz obnovljivih virov krči njihov naravni habitat.
Vse od leta 1994 ekologi na območju Arktike vsako leto preštevajo severne jelene in ugotavljajo, da se je populacija od tedaj do lani zmanjšala za 12 odstotkov. Mednarodni center za rejo severnih jelenov sicer nima natančnih podatkov o tem, za koliko se je populacija severnih jelenov skrčila v zadnjih 20 letih po svetu, a ocenjujejo, da je na svetu približno 2,5 milijona severnih jelenov, ki domujejo v desetih državah, zanje pa skrbi več kot 24 domorodnih ljudstev. Od tega jih je na Švedskem med 220.000 in 260.000.
Na podnebni dieti
Znanstveniki menijo, da se populacije severnih jelenov manjšajo zaradi podnebnih sprememb, saj vročina in spremenjeni vremenski vzorci uničujejo njihovo (zimsko) hrano in okolje, so opozorili na lanskem kongresu britanskega ekološkega društva. Glede na to, da se led na Arktiki hitro tali, to ni presenetljivo. »Podnebne spremembe skupaj z industrijo, turizmom, vetrnimi parki in gradnjo hidroelektrarn silijo rejce jelenov na mejo prilagodljivosti,« je za Delo ugotovitvam pritrdila Elna Sara iz norveškega mednarodnega centra za rejo severnih jelenov. Poudarja, da se reja severnih jelenov na območju Arktike razlikuje od države do države, ki si lastijo ta skrajni severni del zemeljske poloble. Jeleni zadnja leta, opažajo v omenjenem centru, izgubljajo na teži in velikosti. Povprečna teža odraslega severnega jelena je od leta 1990 zaradi segrevanja ozračja padla s 55 kilogramov na le 48.
Severni jeleni hujšajo, tudi ker bežijo pred insekti. Foto IUCN
»Oktobra in novembra jezera in reke ne pomrznejo, pa bi morala, da se lahko severni jeleni preselijo. Vse pogosteje pada tudi moker sneg, čemur sledita nenaden padec temperature in poledica. Ker s tem pomrznejo tudi travniki in jase, na katerih se pasejo severni jeleni, ti se namreč hranijo predvsem z lišaji in rastlinjem, ki jih izbrskajo pod snegom, ne morejo do hrane,« razlaga Sara. Nekateri severni jeleni zato stradajo, novoskoteni mladiči pa so pogosto šibkejši in drobni ali pa sploh ne preživijo. Po nekaterih študijah naj bi se v zadnjem desetletju do smrti izstradalo najmanj 80.000 severnih jelenov.
Sara ob tem dodaja, da se število severnih jelenov ni zmanjšalo na celotnem arktičnem območju, saj se je »na nekaterih območjih število znatno zmanjšalo, drugod pa je zraslo ali ostalo stabilno«. Razlogi za upad severnih jelenov so različni: »Ponekod je čedalje več plenilcev, ki lovijo tudi severne jelene (kot so volkovi, medvedi, itd.), drugod opažajo, da se črede divjih severnih jelenov mešajo s čredami drugih jelenov, v nekaterih okoljih pa nimajo več dostopa do pašnikov, zlasti pozimi zaradi ledu, ki prekriva pašnike, še večji udarec pa jelenom zadaja industrijski razvoj z rudarstvom in gozdarstvom. Na zmanjševanje populacij vpliva tudi lov v nekaterih državah in regijah,« razlaga sogovornica. Število divjih severnih jelenov je na norveškem otočju sicer v zadnjih 20 letih naraslo na okoli 1400, vendar upad čred beležijo tudi rejci. Sara, ki je odraščala na skrajnem severu Norveške, njena družina pa je od nekdaj redila severne jelene, poudarja, da podnebne spremembe vplivajo tako na živali kot okolje.
Zajčja mrzlica z jelenov na ljudi?
Po podatkih, zbranih iz desetih vremenskih postaj na severu Švedske, se je sezona snega v zadnjih 30 letih tam skrajšala za več kot dva meseca, znatno se je skrčilo tudi obdobje zelo hladnih dni, kar zelo vpliva tudi na »švedske« severne jelene. »Naša raziskava priča, da so podnebne spremembe na severu Švedske že pokazale negativne učinke, ki so vidni tudi na populaciji severnih jelenov,« je za Delo povedala Maria Fruberg, specialistka za nalezljive bolezni v Univerzitetni bolnišnici Umeå, ki proučuje tudi bolezni, ki jih na ljudi prenašajo živali. Vse pogosteje so okuženi s tularemijo oziroma zajčjo mrzlico, ki se prenaša tudi na ljudi.
»Na Norveškem jeleni poleti pogosto ostanejo v gorah, prekritih s snegom, ali pa v vetrovnih območjih, saj se tako izogibajo pikom insektov. Ob otoplitvi so insekti bolj agresivni in jeleni se jih otepajo z begom. Zato nimajo časa za pašo, saj nenehno bežijo pred insekti,« razlaga Sara. Sočasno s podnebnimi spremembami se je število ljudi, okuženih s tularemijo, podeseterilo. Na severu okužbo prenašajo jelenje muhe in komarji, pa tudi klopi. Ali je to povezano izključno s severnimi jeleni ali ne, je težko zagotovo trditi, pravi Frubergova. Poudarja tudi, da o ekologiji zajčje mrzlice vedo premalo, da bi jo z gotovostjo povezali izključno s podnebnimi spremembami. Je pa očitno, da so se okužbe v zadnjih 30 letih podeseterile, da se bakterija širi na jug Švedske in da je okuženih vse več severnih jelenov.
Rejci morajo jelene neprestano seliti
Kljub agresivnim insektom pa so osrednje težave rejcev jelenov povezane s podnebnimi spremembami. Ker jezera in reke poledenijo kasneje, se (divji) severni jeleni ne morejo seliti po ustaljenih vzorcih in poteh. Tudi do krme v sili, lišajev, pridejo vse redkeje, saj drevje z lišaji iztreblja sodobno gozdarstvo, ki podira stara drevesa. Zato jelene ponekod na Švedskem že morajo »umetno« hraniti, kar pa je precej drago in ne tradicionalno, razlaga Frubergova.
Za privlačnost dogodka so jelene »preselili« tudi v Kranjsko Goro. Foto Jože Suhadolnik/Delo
»Prezgodnja pomlad, ki se velikokrat konča s pozebo, sili čuvarje čred, da jih spodijo na pašnike, ki so načeloma rezervirani za poletje, v gorovje, kjer pa je tedaj še vedno mrzla zima. Rejci in skrbniki severnih jelenov nam vse pogosteje pripovedujejo, da morajo zaradi nepredvidljivega vremena jelene neprestano seliti,« dodaja. Tisti, ki se preživljajo izključno z rejo severnih jelenov, imajo težave tudi zato, ker jeleni obožujejo gobe, ki rastejo vse do zgodnje zime, in jeleni, ki so ne glede na to, da jih imajo v čredah, še vedno divje živali, ne želijo zapustiti gobje paše. S tem pa se zamikajo tudi jesenski zakoli, razlaga sogovornica. Dodaja, da švedska vlada sicer skrbi, da bi bili vplivi podnebnih sprememb na populacije teh rogatih bitij čim manjši. Tako recimo rejcem ni dovoljeno povečevati čred nad državno določeno število.
Znanstveniki zaradi podnebnih sprememb – v prihajajočih desetletjih bi lahko bilo čedalje več paše za jelene skrite pod ledeno odejo – svarijo, da bi ta bitja na arktičnem območju lahko bila izjemno ogrožena, morda celo na meji preživetja. Drugi menijo, da bo vedno več manjših severnih jelenov. Sara meni, da severni jeleni ne bodo izumrli: »Preživeli so tisoče let, tudi podnebne spremembe. Nenazadnje se spremembam dobro prilagajajo.« A dodaja, da bodo preživeli, dokler bodo imeli dovolj pašnikov, sicer bodo za njihovo pašo morali poskrbeti ljudje. »Če ne bomo izgubili pašnikov, ne bomo izgubili severnih jelenov,« je prepričana.
