Podnebne spremembe utirajo pot tujerodnim vrstam

Dan Zemlje je lahko tudi opomin za vse, ki še sadijo hitro rastoče okrasne rastline.

Objavljeno
22. april 2020 06.00
Posodobljeno
22. april 2020 06.00
Japonsko kosteničje tvori goste sestoje, ki ne omogočajo rasti avtohtonih vrst. FOTO: Arhiv Zavoda Symbiosis
Podnebne spremembe se odražajo v višanju temperature zraka, spremenjenih padavinskih vzorcih in višanju morske gladine. Čedalje več pa je tudi dokazov, da podnebne spremembe povečujejo negativne vplive tujerodnih vrst – tistih živali, rastlin, gliv in mikroorganizmov, ki jih je človek namerno ali nenamerno vnesel iz drugih delov sveta.

Nekatere tujerodne vrste se na nove okoljske razmere povsem prilagodijo, se uspešno razmnožujejo, zato začne njihovo število hitro naraščati. Kmalu postanejo zelo številne in začnejo povzročati okoljsko ali gospodarsko škodo. Takrat govorimo o invazivnih tujerodnih vrstah. Zaradi spremenjenih ekoloških razmer, ki so posledica podnebnih sprememb, se lahko tujerodne vrste v novem okolju še hitreje razširijo, postanejo invazivne in izrinjajo domorodne vrste.

»Prav take spremembe opažamo tudi v gozdovih. Zaradi žledoloma, snegoloma in vetroloma, ki so v zadnjih letih prizadeli naše gozdove, so za podrtim drevjem nastale številne vrzeli. Izpraznjene površine so marsikje zasedle invazivne tujerodne rastline, ki so ponekod oblikovale tako goste sestoje, da so povsem izrinile domorodne rastline. V takih razmerah ne morejo vzkliti niti domorodna drevesa, zato se gozd ne more obnoviti po naravni poti. Še posebej hitro se je v zadnjih letih razširila navadna barvilnica, razvejana, tudi več kot dva metra visoka zelnata trajnica, ki izvira iz Severne Amerike. Iz nedolžne rastline, ki so jo že pred stoletji kot okrasno in uporabno rastlino prinesli v Evropo, je v zadnjih letih postala pri nas ena najbolj razširjenih invazivnih rastlin. Hitro širjenje so omogočile prav številne vrzeli v gozdovih, pri čemer so plodove na daljše razdalje raznesle ptice,« pravijo sodelavci projekta Life Artemis.


Tudi glivam in hroščem je všeč toplota

 
Spreminjanje podnebja in višanje temperatur pospešuje širjenje in ustalitev tujerodnih vrst in povečuje možnosti, da se bodo te vrste v novih razmerah ustalile in postale invazivne. Za gozdove so še posebej nevarne tujerodne glive in žuželke, ki v novih podnebnih razmerah lahko še hitreje zaključijo razmnoževalne cikle in se uspešneje razširjajo na nova območja.

image
Strupena navadna barvilnica se hitro širi, odkar so se nanjo navadile ptice. FOTO: Marija Stare


Posledica tujerodnih bolezni in škodljivcev so odmrla, posušena drevesa. S tem je resno ogrožen obstoj določenih drevesnih vrst, nastaja pa tudi škoda. Raziskovalci so ocenili, da je tujerodni hrošč jesenov krasnik, ki izvira iz Azije, v Severni Ameriki že uničil stotine milijonov dreves jesena in povzročil za več kot 10 milijonov dolarjev škode. Prisotnost tujerodnih vrst tudi zmanjšuje odpornost naravnih habitatov, pa tudi kmetijskih in urbanih območij na podnebne spremembe. Učinkovito obvladovanje tujerodnih vrst je tako pomemben del ukrepov za prilagajanje podnebnim spremembam, kar je prepoznano tudi z vključitvijo te tematike v program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe.


Preverite, kaj sadite na vrtovih

 
K preprečevanju vnosa in širjenja tujerodnih vrst lahko prispevamo tudi sami. V okviru projekta LIFE ARTEMIS so pripravili opozorilni seznam tujerodnih vrst v gozdovih. Na seznamu je kar 59 potencialno invazivnih tujerodnih rastlin; skoraj vse vrste so bile prvotno prinesene kot okrasne rastline. Za zdaj je na ravni Evropske unije zakonsko prepovedano gojenje le nekaj vrst (orjaški dežen, kudzu, enoletni hmelj, ameriški lizihiton), gojenje številnih drugih okrasnih rastlin pa še ni regulirano. »Če želite narediti nekaj dobrega za naravo, se odpovejte gojenju (potencialno) invazivnih tujerodnih rastlin in jih nadomestite z drugimi okrasnimi vrstami. Nekaj predlogov so pripravili tudi v projektu Life Artemis. Ponudba v vrtnih centrih je dovolj pestra, da lahko kot odgovorni potrošniki izberemo neinvazivne rastline,« pravijo sodelavci projekta.
 
Pridružite se lahko tudi že prek 1000 uporabnikom aplikacije Invazivke, ki omogoča sporočanje opažanj tujerodnih vrst. Aplikacija je eno ključnih orodij za zgodnje obveščanje in hitro odzivanje, ki so ga izdelali v okviru projekta Life Artemis. Uporaba mobilne aplikacije je zelo preprosta. Podatek o tujerodni vrsti in fotografije lahko posredujete z le nekaj kliki. Izvedenci za posamezne skupine organizmov podatke redno preverjajo in nato odločijo o nadaljnjih ukrepih za odstranitev ali preprečitev širjenja.


Nasveti za naravi prijazen vrt

 
Preden na vrtu posadite novo okrasno rastlino, se pozanimajte, ali ni morda invazivna. Na vrt posadite domorodne rastline ali pa tujerodne rastline, ki so neinvazivne in se ne širijo v naravo. Na vrtu ne gojite rastlin, za katere je znano, da so pri nas invazivne. Namesto teh posadite podobne vrste, ki ne ogrožajo narave. Če na vašem vrtu že uspevajo invazivne rastline, jih na primeren način odstranite. Če invazivnih rastlin ne želite odstraniti, porežite cvetove, da ne bodo nastala semena, saj jih lahko v naravo raznesejo živali ali veter.

image
Posebej je treba biti pozoren pri hitrorastočih okrasnih rastlinah. FOTO: Ljubo Vukelič


Posebej previdni bodite z okrasnimi rastlinami, ki jih prodajajo kot nezahtevne in hitrorastoče. To sta tudi lastnosti invazivnih rastlin! Ne sejte mešanic semen okrasnih rastlin, saj so v njih pogosto tudi invazivne vrste.

Plevel in ostanke rastlin z vrta vedno odlagajte na kompost na vrtu in ne v naravo. Bodite pozorni na morebitne škodljivce na kupljenih rastlinah in v prsti iz cvetličnih lončkov.

Opazujte svojo okolico. Če opazite, da se nekatere rastline širijo zunaj vrtov, jih čim prej izpulite skupaj s koreninami. Okrasnih rastlin ne sadite zunaj vrtov (v gozdove, na cestne robove). O ubežnicah z vrtov poučite tudi svoje prijatelje in sosede ter jim ne dajajte semen invazivnih vrst.