Podnebni sporazum prestavljen na soboto

Danes še ne bo šampanjca na mizah, morda se to niti v soboto še ne bo zgodilo.

Objavljeno
10. december 2015 19.13
Pohod proti globalnemu segrevanju Ljubljana 29.11.2015 [podnebne spremembe]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Pogovori delegacij držav na 21. podnebnem vrhu v Parizu med polnočjo in peto uro v četrtek zjutraj niso prinesli želenega napredka. Tako je bil še včeraj pozno popoldne napovedan le nov vmesni osnutek svetovnega podnebnega sporazuma.

»Danes še ne bo končnega osnutka pariškega sporazuma, napovedan je nov vmesni osnutek,« je povedal slovenski tehnični pogajalec Zoran Kus. Nočna seja predstavnikov okoljskih in podnebnih ministrov namreč ni dala odgovorov na že od začetka nerešena ključna vprašanja, od financiranja držav v razvoju do obsega pravnih zavez in popravljanja ciljev vsakih pet let.

Končni osnutek naj bi pogajalci v Parizu tako pripravili danes, vendar tudi to ni gotovo, vse se lahko konča tudi v soboto ali še kasneje. »Pravzaprav nihče ni pričakoval, da bo sporazum zares sklenjen v petek, kot je bilo načrtovano na začetku. Vse dosedanje konference so se podaljšale za dva, tri, celo štiri dni,« pravi Kus.

Paketi namesto členov

Na pogajanjih so nekateri že začeli opozarjati, da bi lahko posamezne delegacije nehale vztrajati pri zapisu cilja 1,5 stopinje Celzija in 100 milijard dolarjev za zeleni podnebni sklad, ter se vsi dogovorili, kaj dejansko lahko zapišejo v sporazum, sicer končnega osnutka ne bo niti v soboto. Resnega napredka v pogovorih s srede na četrtek tako ni bilo, so se pa začeli pojavljati paketni dogovori »ta država bo popustila pri tem, če boste vi popustili pri tistem«. »Predsedstvo konference bi te pakete lahko vključilo v nov osnutek,« meni Kus. Več držav je podprlo tako nadaljevanje, saj obravnava osnutka po vrsticah in po členih ne bi bila učinkovita.

V sredo je bil na konferenci najbolj opažen nastop ameriškega podpredsednika Johna F. Kerryja, ki se je zavzel za pravno zavezujoč sporazum in napovedal tudi podvojitev ameriškega prispevka v zeleni sklad na šest milijard dolarjev. Vendar opazovalci v Parizu teh smernic pri ameriških pogajalcih niso opazili. ZDA so nenaklonjene zapisu cilja za omejitev segrevanja planeta na največ 1,5 stopinje Celzija do konca stoletja, poleg tega bi iz sporazuma umaknile poročanje o napredku v petletnih ciklih. Da bi bile uskladitve sporazuma prostovoljne in ne zavezujoče, se zavzemata tudi Kitajska in Indija.

Kdaj bodo zaveze uradne

Najprej naj bi nameravane zaveze, ki so jih države poslale Združenim narodom, postale dejanske zaveze. Kdaj naj bi se to zgodilo, še ni dogovorjeno. Evropska unija zagovarja leto 2018, da bi bilo še dovolj časa do uveljavitve svetovnega sporazuma leta 2020. Vendar bodo nekatere države potrebovale več let, da bodo lahko zbrale vse podatke, zato pričakujejo, da bodo lahko dejanske zaveze poslale leta 2019.

Kitajska pa, nekoliko nenavadno, saj že zdaj vlaga v projekte v Afriki, nasprotuje določilu sporazuma, da v zeleni sklad ne bi vlagale le bogate države, temveč po svoji volji tudi dovolj razvite države v razvoju.

Brez gospodarstva

Slovenija je v Parizu kot članica Evropske unije in zato bolj nevidna, malce bolj vidno jo dela le članstvo v skupini 13 posebej ambicioznih držav GGG (Green Growth Group). Še bolj pa bi lahko svoje interese uveljavljala s tem, da bi imenovala predstavnike parlamentarcev in zlasti podjetij. GGG ima namreč tudi ti dve podskupini.