Ljubljana - Slovenija mora kot druge države sprejeti strategijo, kako zmanjšati emisije do leta 2050 na raven, ko jih bo narava lahko uporabila brez presežka. Med emisijami, ki niso v trgovanju, prevladujejo prometne, ki edine tudi naraščajo.
»Evropa lahko doseže neto ničelne izpuste toplogrednih plinov do leta 2050. To ni le tehnično mogoče, ampak je tudi zelo zaželeno z vidika cvetočega gospodarstva, bolj odporne družbe in večje blaginje,« pravi Erica Hope iz Evropske podnebne fundacije. Do 2030 bi morali delež poti, opravljenih z avtomobili, zmanjšati vsaj z 80 na 70 odstotkov, na leto bi morali prenoviti tri odstotke stavb, zmanjšati porabo energije in materialov ter porabo mesa, tega za vsaj četrtino.
Z že znanimi rešitvami lahko opravimo 75 odstotkov poti do ogljične nevtralnosti, če jih ustrezno razširimo po državah. Preostalih 25 odstotkov bo zahtevalo inovacije, a ne le tehnološke, mednje sodijo tudi novi poslovni modeli, denimo krožno gospodarstvo.
Državni sekretar na MOP Marko Maver je opozoril, da namerava ministrstvo cilj podnebne nevtralnosti uzakoniti. Pripravili bodo tudi petletne načrte z merljivimi cilji, ki jih bodo vsako leto preverjali in po potrebi dopolnjevali. Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj pa je opozorila, da podnebne spremembe za našo politiko od leta 2008 ne obstajajo, da v Sloveniji še vedno nimamo ustanove, ki bi se ukvarjala s podnebnimi spremembami, poleg tega je večina državljanov energijsko in podnebno nepismenih. Koliko energije porabimo z avtom ali vlakom na poti iz Maribora v Ljubljano in podobno bi morali učiti v šolah.
Avtomobilska industrija vlaga milijarde evrov v razvoj novih tehnologij, je opozorila Tanja Mohorič, predsednica GIZ ACS. Vendar razvoj avtomobila traja od pet do sedem let, ravno tako proizvodnja posameznega modela, na cesti pa so ti avtomobili več kot deset let. »Vsaj nekaj avtomobilov, ki jih snujejo danes, bo zato leta 2050 še vedno na cestah,« pravi Mohoričeva in dodaja, da so zaradi želja kupcev avti čedalje večji, »po Ljubljani se vozimo s terenci«.
Z našimi navadami so povezane tudi emisije ladij, ki vozijo sadje in druge blago z drugega konca sveta. Mohoričeva pa predlaga še to, da bi Slovenija uzakonila možnost dela od doma. Župan Hrastnika Marko Funkl pa je dejal, da imajo mesta z več kot 100.000 prebivalci lahko lasten javni prevoz, male občine pa so odvisne od koncesionarjev.
Ekolog Dušan Plut je medtem opazil, da je v dokumentih Evropske komisije še vedno velikokrat omenjena gospodarska rast in ocenil, da do želenih podnebnih ciljev ne bomo prišli, dokler bo v ozadju povsem arhaičen in fosilen BDP, ki kaže le ekonomsko plat, ne pa kakovosti življenja. Antropolog Dan Podjed pravi, da imamo v domovih kakih 20.000 predmetov, od katerih večine sploh ne potrebujemo. Tudi zato se mora razvoj družbe preiti iz k ljudem v k planetu usmerjen razvoj. Proizvodnja pa se mora začeti pri ugotovitvi, čigav problem določen izdelek rešuje, in analizo, kaj ljudje želijo, ne šele s tem, kaj podjetja mislijo, da ljudje hočejo, kot se dogaja zdaj. Zato pa snovanje podnebne strategije potrebuje antropologe, kulturologe in sociologe.
Dijakinja Žana Radivo si predstavlja, da se bo leta 2050 iz Ilirske Bistrice pripeljala v Ljubljano z vlakom, na katerem bo pojedla veganski sendvič. V Ljubljani bodo pločniki in kolesarske steze široki, ceste pa ozke, pa še tam bo le nekaj električnih vozil. To ni nedosegljivo, je poudarila, vlada pa mora razglasiti podnebno krizo.