Pomorstvo išče energetsko učinkovite pogone

Koper – V Luko Koper na leto pripluje približno 2000 ladij, ki spustijo v zrak 30.000 ton CO2 (kar je toliko kot 16.000 prebivalcev). Če dodamo še trikrat več ladij, ki jih pripluje v Trst, to pomeni 120.000 ton CO2, a tudi žvepla in dušikovih delcev. Torej približno toliko, kot če bi med Trstom in Koprom živelo dodatnih 60.000 prebivalcev.

V severnoameriška in severnoevropska pristanišča ob Baltiku bodo zaradi direktiv o dovoljenih emisijah žvepla od 1. januarja 2015 lahko plule samo tiste čezoceanke, ki jih bo poganjalo gorivo z nizko vsebnostjo žvepla. To bo pomemben premik pri energetski učinkovitosti v pomorstvu, ki sili ladjarje v tehnično prilagajanje, predvsem pa jih bo prisilil v nakup dražjega, toda čistejšega goriva za ladje. Ali pa celo v prehod na ladijski pogon na utekočinjen zemeljski plin (LNG). Sredozemska pristanišča šele izdelujejo študije v tej smeri.

Pilotni projekt v Sredozemlju in Jadranu

Prvi projekt uporabe alternativnih virov energije v Sredozemlju in na Jadranu, ki bo preučeval možnosti uporabe oziroma oskrbe zemeljskega plina kot pogonskega goriva za ladje, je Poseidon Med-Costa II. Zanj bodo namenili 5,1 milijona evrov. Del projekta je za pet članic severnojadranskega združenja pristanišč Napa namenil 322.000 evrov (pristanišča morajo primakniti polovico lastnih sredstev). V okviru tega bodo pripravili načrt razvoja infrastrukture za oskrbo pristanišč severnega Jadrana z alternativnimi energenti.

V Luki Koper še ne razmišljajo o tem, da bi ladjam namesto mazuta omogočili oskrbo s plinom, temveč bi jim radi v prihodnjih letih omogočili priklop na električno omrežje. »V Luki bi izklopile motorne generatorje električne energije, zato bi bilo ozračje čistejše in tudi hrupa (ki ga povzročajo generatorji) bi bilo manj. To bi bližnji prebivalci Kopra sprejeli z olajšanjem. Pripravljamo se, da bomo vgrajevali tudi potrebno elektroenergetsko infrastrukturo za napajanje ladij z električno energijo,« je povedal Sebastjan Šik iz službe za odnose z javnostjo. Direktiva o vzpostavitvi infrastrukture za alternativna goriva obvezuje članice EU, da do leta 2025 omogočijo priklop ladij na električno energijo. V Luki Koper si tega ne bi mogli privoščiti, saj je njihova trenutna končna moč zgolj 10 megavatov, predvidena končna moč ladij, ki bi se napajale z električno energijo, pa je 48 megavatov. Največji porabniki elektrike so potniške ladje. Če bi v Luki želeli ponuditi to možnost ladjam, bi poleg svojih vlaganj morala tudi država investirati v postavitev novih, zmogljivejših električnih daljnovodov proti morju. Možnosti priklopa ladij na električno omrežje menda ne ponujajo še nikjer na svetu. Tudi zato, ker je lastna elektrika iz generatorjev cenejša.

Ladje v Kopru oskrbijo z gorivom tako, da naročijo tanker iz Italije, ki pretoči gorivo. Po podatkih Uprave RS za pomorstvo se je to zgodilo 154-krat. Tudi sicer se ladje v Jadranu ne oskrbujejo z večjimi količinami goriva, ker je veliko cenejše na Malti ali v Gibraltarju.

Splošna plovba za ladje z varčnejšimi motorji

Predsednik uprave Splošne plovbe Portorož Egon Bandelj je pojasnil, da o prehodu na plinski pogon še ne razmišljajo, zanima pa jih nakup ladij z varčnejšimi motorji (ki porabijo do 5 ton goriva manj na dan, sicer ga porabijo v povprečju 25 do 30 ton). Prilagodili pa se bodo tudi tako, da bodo za severnoameriška in severnoevropska pristanišča ladje plule s čistejšim gorivom, z manjšo vsebnostjo žvepla.

Jadran Klinec, direktor Uprave RS za pomorstvo, je prepričan, da ni več daleč čas, ko bo ta direktiva veljala tudi za Sredozemlje, in da bi bil prehod pogona na utekočinjen zemeljski plin najučinkovitejši, trenutno najcenejši in edini izvedljiv za zmanjšanje emisij z uporabo obstoječe motorizacije in tehnologije. Negativna plat prehoda na naravni plin pa je ta, da morajo ladje namestiti dodatne, nove rezervoarje za plin, da je plin eksploziven in da še ni dokazov, koliko njegova uporaba vpliva na življenjsko dobo motorja.

V Ameriki že naročila za ladje na plin

Ladjedelnice v Severni Ameriki imajo za več kot tri milijarde dolarjev naročil za ladje na plinski pogon ali za predelavo tehnologije, ki omogoča tak pogon. Naročnike novih ladij pa najbolj zanima, kje se bodo ladje lahko oskrbovale s plinom.