Ponudniki trajnostnega turizma – združite se

Nagrajena doktorica znanosti Mojca Stubelj Ars: Potrebujemo sistem certificiranja v ekoturizmu ter priložnosti za mlade in izobražene.

Objavljeno
06. november 2014 16.37
Maja Prijatelj Videmšek
Maja Prijatelj Videmšek

Mlada znanstvenica Mojca Stubelj Ars je vulkan energije. Za doktorsko delo, v katerem je preučevala razmerja med trajnostnim razvojem, okoljsko vzgojo in ekoturizmom na zavarovanih območjih, je kot prva Slovenka prejela glavno nagrado sekretariata Alpske konvencije, decembra pa bo izdala prvo večjezično knjigo za otroke, ki jih bo učila kritičnega mišljenja in tujih jezikov.

Poleg doktorskega dosežka Mojca tekoče govori več jezikov, je mojstrica karateja, državna kinološka sodnica in vzrediteljica nemških bokserjev, igra klasično kitaro, študirala je bellcanto v razredu priznanega slovenskega solista. Je žena in mlada mama, predvsem pa raziskovalka in inovatorka. Tovrstno žilico dolguje temu, da je kot otrok imela številne priložnosti za izražanje in razvijanje na področju jezikov, glasbe in športa, ter ljubeči vzgoji, začinjeni z disciplino. Ne izgublja časa in ne ve, kaj je dolgčas. Redno vadi jogo in poskuša vsaj eno uro na dan preživeti v naravi.

Med podiplomskim študijem znanosti o okolju na Univerzi v Novi Gorici je zaznala profesionalno poslanstvo na področju varstva narave in začela pripravljati doktorat z naslovom Podpora odločanja pri implementaciji trajnostnega razvoja v zavarovanih območjih na področju okoljske vzgoje in ekoturizma. Na ti temi se je osredotočila, ker v zavarovanih območjih obstaja nenehen konflikt, ki terja potrebo po iskanju ravnovesja med ohranjanjem in varstvom narave na eni ter razvoju na drugi strani. Strmo raste tudi pritisk turizma na takšnih območjih. Ekoturizem pa je odlična rešitev za oblikovanje turistične ponudbe v njih, saj vključuje okoljsko vzgojo, promovira varstvo narave in dobrobit lokalnih prebivalcev ter spoštuje načela trajnostnega razvoja s ciljem zmanjšati vplive turističnih dejavnosti na naravno okolje.

Večji del doktorskega usposabljanja je opravila na primeru Triglavskega narodnega parka (TNP), prvega zavarovanega območja v Sloveniji, eno akademsko leto pa kot Fulbrightova štipendistka na Univerzi na Havajih na otoku O'ahu, kjer je ekoturizem za razliko Slovenije že dobro razvit. Slovenija in Havaji na prvi pogled nimajo nič skupnega, vendar to ni povsem res. Tako gorski kakor otoški ekosistemi so še posebej ranljivi zaradi naravnih in geografskih danosti. »V Alpah smo priče taljenju ledenikov, spreminjanju padavinskega režima, dvigovanju snežne meje, na Havajih so veliki predvsem pritiski s strani turistične industrije in urbanizacije. Vrste, ki živijo v gorskih in otoških nišah, se v primeru okoljskih sprememb nimajo kam umakniti. V teh ekosistemih že majhna sprememba lahko povzroči verižne posledice, ki lahko peljejo v naravno katastrofo, kot je izumrtje določene vrste,« pojasnjuje Mojca.

Doktorat je obsegal identifikacijo in klasifikacijo odločitvenih problemov v zavarovanih območjih na osnovi znanstvene literature, štiri raziskovalne primere iz Slovenije in štiri s Havajev. V okviru prvih je Mojca razvila večparametrski model za podporo odločanja pri vrednotenju infrastrukture gorskih koč z vidika trajnosti, model za vrednotenje dojemanja informacij študentov na izobraževalnem dogodku, seznam kazalnikov za okoljsko vzgojo v parku ter na dveh pohodniških poteh v TNP izvedla študijo o trajnostnem vedenju pohodnikov.

Pomemben je zlasti kvalitativni model za vrednotenje infrastrukture gorskih koč, ki ga je oblikovala na primeru štirih koč v TNP. Omogoča tudi vrednotenje alternativnih scenarijev pri izboljšavi infrastrukture koč, z majhnimi spremembami pa ga je mogoče uporabiti za gorske koče kjer koli drugje ali celo prilagoditi za druge bivalne gradbene objekte v slogu gorskih koč, poudarja Mojca.

Infrastruktura gorskih koč je pomembna predvsem z vidika čim manjšega vpliva njihovega obratovanja na naravno okolje. Malo gorskih koč v Sloveniji ima čistilno napravo za vodne odplake, ki zelo hitro lahko povzročijo škodo v ekosistemu. Druga težava je pridobivanje energije, saj so sončne celice razmeroma drage in načeloma ne morejo zagotoviti celotne potrebe po energiji. Sledijo izzivi pri transportu potrebščin in blaga do koč in odvozu odpadkov. »V naših gorskih kočah priprava hrane sicer ne povzroča veliko odpadkov, je pa problematično, da na dveh tisočakih lahko piješ pivo, ki ga je treba do tja nekako pripeljati. V Avstriji imajo blagovno znamko za izdelke, ki so iz gorskega okolja. Tržijo se pod bagovno znamko »So schmecken die Berge (Takega okusa so gore)«. Nekaj podobnega bi morali vzpostaviti tudi pri nas, ne le v visokogorju, ampak tudi širše,« meni sogovornica.

Na Havajih je tri študije opravila na priljubljeni in zelo obiskani pohodniški poti Mānoa Falls, četrto pa v sodelovanju s šestimi turističnimi operaterji, ki ponujajo ekoturistične storitve, od katerih jih je pet zanje imelo ekocertifikat. Na Havajih namreč obstaja Hawaii Ecotourism Association, ki podeljuje certifikate ponudnikom storitev in izdelkov trajnostnega turizma, in je prva in edina takšna organizacija v ZDA. Podoben sistem certificiranja bi po njenem mnenju morali uvesti tudi pri nas, saj obstoječi okoljski certifikati, kot sta EU marjetica in Green Globe Certificate za hotele, ne pokrivajo vseh področij. To bi preprečilo primere t. i. greenwashinga ali zavajanja potrošnikov, da je neka storitev ali izdelek eko oziroma bio, kar je zaradi komercialne privlačnosti pogosta težava.

Tisti, ki imajo interes na področju razvoja turizma s trajnostnimi praksami, bi se morali združiti, razmišlja Mojca. Tako bi omogočili, da se sliši glas vseh zainteresiranih v organizaciji ter imeli večjo možnost črpanja evropskih sredstev ter potegovanja za državna. Slovenija bi morala izboljšati tudi način svojega predstavljanja in trženja. Njena predstavitev kot zelene turistične destinacije in promocijsko gradivo sta zelo kakovostna, vprašljiv pa je po besedah sogovornice njun učinek. »Američani znajo prodati zgodbo. Iz majhne stvari znajo narediti svetovno atrakcijo, mi pa imamo potencial za številne svetovne atrakcije, a smo skromni.

Konkurenčna prednost naše države na področju turizma so ohranjena narava in podeželje, bogastvo z vodami in gozdnatimi površinami in velika diverziteta tako v geografskem kot klimatskem pomenu. Imamo čudovite gore, morje, kraške pojave, rodovitne ravnice … Medveda, volka in risa, tri zveri, ki bi nam morale biti v ponos«. Tretji Mojčin napotek za nadaljnji razvoj slovenske ekoturistične ponudbe pa je integracija raziskovalcev z upravljavci zavarovanih območij, da bi izsledki raziskav prvih imeli aplikativno vrednost.

Prav nagrada Alpske konvencije je dokaz, da ima Mojčin doktorat uporabno vrednost na področju trajnostnega turizma ne le v slovenskem, temveč v širšem alpskem prostoru. Toda službe na področju varstva narave ali okolja ji ni prinesel. Ker je v njej že dlje tlela želja po podjetniški poti, se je prijavila na razpis Podjetno v svet podjetništva 2014, v katerem mladim brezposelnim izobražencem s perspektivno podjetniško idejo nudijo podjetniška znanja, podporo in svetovanja z namenom samozaposlitve.

V okviru Regionalne razvojne agencije severne Primorske je začela razvijati idejo večjezičnih otroških knjig pod blagovno znamko Mini Poliglotini. Gre za knjige s pravljico in bogatim didaktičnim gradivom, ki spodbujajo razvoj domišljije, kritičnega mišljenja in ustvarjalnosti ob učenju tujih jezikov. »Ciljne skupine so vsi, ki želijo otrokom približati tuje jezike v zgodnjem otroštvu, pričakujem pa, da bodo po knjigah najprej posegle večjezične družine.«

Prva knjiga, ki je trenutno v končni fazi oblikovanja preloma, bo v kombinaciji slovenščine, italijanščine in angleščine. V nadaljevanju Mojca načrtuje nove knjige, e-knjige in interaktivne mobilne aplikacije za učenje jezikov v kombinaciji številnih jezikov. Karierno pot namerava nadaljevati kot raziskovalka in podjetnica, saj je pri razvoju knjižne blagovne znamke in izdelavi vsebine prve knjige opravila več raziskav.

»Doktorat ti da širino in te usposobi, da se sistematično in preudarno lahko lotiš kateregakoli problema.« Sanja o tem, da bo v bližnji prihodnosti delala v izobraževalno-raziskovalni ustanovi, kjer mlade, sposobne in kreativne združuje volja po ustvarjanju in skupnem dobrem. Priložnosti išče tudi v tujini, čeprav bi oba z možem rada ostala v Sloveniji.