Poraba hrane raste, proizvodnja pa pada

Najhitrejši način za povečanje količin razpoložljive hrane za ljudi je omejitev porabe mesa.

Objavljeno
26. november 2015 17.28
Ekološka kmetija Pr' Mahkot. Videm pri Lukavici 13.11.2015[Ekološka pridelava,kmetijstvo]
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – Kmetijstvo v Sloveniji povzroča deset odstotkov emisij toplogrednih plinov, zlasti metana, je pa med najbolj ranljivimi dejavnostmi zaradi podnebnih sprememb. Temperature so se pri nas od predindustrijske dobe že zvišale za 1,85 stopinje Celzija.

»Skoraj vsako leto imamo poplave, včasih se jim pridruži tudi suša. Na ravni kmetijstva je bilo za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb narejenega že veliko, manjkata pa celovita medsektorska strategija in akcijski načrt na podlagi že pripravljene analize tveganj,« je povedal Uroš Vajgl z ministrstva za okolje in prostor. Državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo je dodala, da so podnebne spremembe horizontalna prioriteta v prihodnji skupni kmetijski politiki.

John Roy Porter z Univerze v Københavnu je ponazoril, da sveča oddaja 30 vatov toplote, zemlja pa se je segrela za tri vate na kvadratni meter. Opozoril je, da prehranska varnost ni le potrošnja hrane, je tudi proizvodnja, in ni le količina, je tudi prehranska vrednost. Poraba hrane v svetu se poveča za 14 odstotkov na desetletje, njena proizvodnja pa se bo zaradi podnebnih sprememb v istem času zmanjšala za nič do dva odstotka. Poleg suš, vročinskih valov in poplav so največja nevarnost škodljivci in bolezni. Pri povprečno nekoliko višjih temperaturah pridelki hitreje rastejo, vendar se povečuje nevarnost ubijalskih temperatur.

Ogljik ne pospešuje rasti

Porter je povedal, da bodo države morale povečati proizvodnjo hrane in samozadostnost, kar pa je naloga za ves sistem prehrane. Na ugotovitev, da se proizvodnja hrane na njivah že desetletje ne povečuje, in vprašanje, kaj bi prinesla omejitev porabe mesa, je odgovoril, da se strinja, da je treba premisliti porabo hrane. Ob zmanjšanju porabe mesa bi se količina bolj zdrave rastlinske hrane namreč takoj znatno povečala.

»Več ogljika v zraku so nekatere študije povezovale s hitrejšo rastjo rastlin, nove študije pa kažejo, da je to preveč optimistično gledanje. Ena stopinja Celzija več pomeni od tri do pet odstotkov manjši pridelek,« je povedal Bernd Wollenweber z Univerze v Aarhusu. Temperature imajo namreč bistveno močnejši vpliv kot vsebnost ogljikovega dioksida v zraku in tudi večjega kot suša. Skupni učinki, ki so posledica podnebnih sprememb, pa znatno vplivajo tudi na hranilno vrednost rastlin.

Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS) je povedal, da kmetijstvo izpusti 55,7 odstotka vseh emisij metana in 75,1 odstotka didušikovih oksidov. Metan v glavnem prihaja iz prebavil goveda, manj iz skladišč gnojevke. Pri tem je pomembno, da so njegovi izpusti večji ob slabši krmi. Za didušikove okside pa je glavni vir gnojenje. Verbič je okrcal evropsko komisijo, ki se ji slovenski predlog za zmanjšanje emisij metana v govedoreji ni zdel upravičen. Zato je predlagal, da bi morala biti kmetijsko-okoljsko-podnebna plačila bolj povezana z zmanjševanjem izpustov.

Toplo ustreza škodljivcem

»Na rastlinah se prehranjuje 360.000 žuželk, ki povzročajo tudi veliko škodo,« je povedal Gregor Urek s KIS. Škodo v kmetijstvu povečujejo še poplave, suše in druge naravne nesreče pa tudi globalizacija in potovanja ljudi. Zaradi tega zadnjega imamo v Sloveniji že 10.000 tujerodnih vrst rastlin. Podnebne spremembe prinašajo zgodnejši čas sajenja, hitrejše širjenje invazivnih vrst, pojav novih vrst plevelov in škodljivcev pa tudi zmanjšanje učinkovitosti pesticidov in gnojil. »Pred 20 leti smo plevel v ozimnih žitih zatirali spomladi, zdaj 30 odstotkov kmetij to naredi že jeseni. Z milimi zimami se povečuje število škodljivcev, imamo množične pojave miši, žuželke pa se lahko večkrat razmnožujejo. Vremenski ekstremi škodljivce še razširijo na nova območja,« pojasnjuje Urek. Dodal je, da potrebujemo v Sloveniji ogromno novih znanj, kar pa je v nasprotju s sedanjo politiko vlade do raziskav. Potrebovali bi namreč demonstracijske centre, da bi se kmetje in vsi drugi lahko učili.

Znanost na stranskem tiru

»Neki nogometaš v znanem klubu dobi toliko denarja, kot ga mi namenjamo za prilagajanje na podnebne spremembe, nekaj nogometašev pa toliko denarja kot vsa naša znanost,« je razmere ponazorila klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj. Popolnoma bosa je Slovenija tudi pri institucionalnem sodelovanju, saj je, kot pravi Kajfeževa, le iluzija, da bodo stvari delovale same od sebe in brez sposobnih kadrov, manjka tudi denar. »Sploh ne izkoriščamo zavarovalnic, gotovo se da skleniti tudi kakšno javno zasebno partnerstvo,« še pravi Kajfeževa, ki ponovi tudi odgovor, ki ga je dobila pred leti od odgovornih v vladi, kaj bomo storili s starejšimi, ko udari vročinski val. »Poslali jih bomo v trgovski center, tam imajo klimo.«

Kajfeževa poudarja pomen prilagajanja na podnebne spremembe, saj »tudi če se v Parizu odločijo, da bodo takoj prepovedali nafto, podnebne spremembe ne bodo izginile«. Slovenija pa o izvajanju strategije prilagajanja za kmetijstvo iz leta 2008 v odgovor komisiji napiše vse, kar se je zgodilo leta 2004.

Voda je glavni medij sprememb

Z vodo povezane nesreče so v dveh desetletjih na svetu ubile več kot 600.000 ljudi, prizadele 4,1 milijarde ljudi in povzročile škodo skoraj dveh bilijonov evrov, so sporočili Združeni narodi. Največ naravnih nesreč so imeli v ZDA, najbolj prizadeti pa sta bili Kitajska in Indija, zlasti s hudimi poplavami, ki so prizadele milijarde ljudi.

»Znanost nam pravi, da moramo proti podnebnim spremembam delovati hitro, in Pariz je naš trenutek. Potrebujemo močan podnebni načrt, ki bo zmanjšal izpuste toplogrednih plinov, spodbujal uporabo obnovljivih virov energije, zagotovil obljubljene finance in varoval ekosisteme, ki so najpomembnejši za skladiščenje ogljika, kot so gozdovi in ​​oceani. Le odločno ukrepanje v Parizu lahko odgovori na razmere in dá tempo, ki je potreben, da zaustavimo vse močnejše podnebne spremembe ter zagotovimo varnejšo prihodnost za vse nas,« pa pravi Marco Lambertini, direktor WWF International.