Potrebujemo projekte, ne zgolj prepisovanja direktiv

Energijska učinkovitost je najcenejši ukrep za zmanjšanje emisij in koristi vsem, opozarjajo slovenske nevladne okoljevarstvene organizacije že vsaj desetletje. Vendar do pravih rezultatov še vedno manjka veliko.

Glavni motiv za večjo učinkovitost je žal še naprej zgolj cena, ugotavljajo v Združenju za energetsko neodvisnost Slovenije (Zens). Zato so vladi pred dnevi predlagali postopno izenačitev cen dizelskega goriva in kurilnega olja. Ugotavljajo tudi, da Slovenija še vedno subvencionira plinske kogeneracije, zanje namenja 40 milijonov evrov na leto. Precej učinkovitejše bi bilo ogrevanje na toplotne črpalke.

Električni avtomobili zgolj kot reklama

Grelniki v slovenskih gospodinjstvih porabijo elektrike za četrtino proizvodnje jedrske elektrarne v Krškem. Če bi stanovanjske bloke opremili s toplotnimi črpalkami za pripravo sanitarne vode, bi bil prihranek veliko večji. Za individualne hiše je subvencija za sanitarne toplotne črpalke celo ukinjena, saj so prepoceni. V Zensu tako predlagajo, da bi subvencije dobili kar proizvajalci toplotnih črpalk, v Sloveniji imamo tri, glede na število vgrajenih naprav. Za ogrevanje sanitarne vode bi lahko bolje izkoristili tudi toplovode.



»Prodor se ne more zgoditi čez noč. Poglejte, koliko avtomobilov je na cestah. Nekaj električnih avtomobilov v prometu deluje zgolj reklamno, na količino porabe nafte v državi pa ne vpliva,« pravi Franko Nemac iz Agencije za prestrukturiranje energije, ki sicer ugaša. Dodal je, da statistični podatki zamujajo dve leti, zato je trende težko določiti. Zlasti v Nemčiji so trendi jasni, v Sloveniji pa jih ni, saj nismo postavljali nobenih večjih elektrarn na obnovljive vire.

»Tudi energetski koncept nastaja že od leta 2015, zdaj pa ga bo nova vlada revidirala, a spet ne bo dober,« pravi Nemac. Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je za Delo povedala, da sta od treh ključnih projektov na njenem ministrstvu dva infrastrukturna, to sta drugi tir in tretja razvojna os, tretji, ki ima prav tako pozitivne učinke na gospodarstvo, pa so hidroelektrarne na srednji Savi in končanje zadnje na spodnji Savi. »Energetski koncept še ni pripravljen oziroma zadnja pika še ni bila postavljena, zato je to treba še narediti. Pregledali in upoštevali bomo pripombe, ki so bile predstavljene. Brez merljivih ciljev je težko ugotoviti, ali si cilje dosegel ali ne. To v energetskem konceptu manjka, določeni cilji, ki si jih moramo kot država postaviti. Naša naloga je, da prihodnje leto to končamo,« je dejala.

Manjka pogodbeno partnerstvo

Za izboljšanje učinkovitosti uporabe energije so pomembne spodbude Eko sklada. Ta sofinancira tako energetske prenove stavb kot električno mobilnost. Za še hitrejšo uvedbo takih projektov v življenje pa manjkajo sheme pogodbenega partnerstva za stanovanjske bloke. Tega ne ponuja še nihče v Sloveniji. Občine so po drugi strani razočarane nad hitrostjo države pri objavi razpisov za evropski denar.

Nemac je prepričan, da je v sistemu toliko slabosti prav zato, ker se z obnovljivimi vire energije in učinkovito rabo energije pri nas profesionalno ne ukvarja nobena ustanova. »Sistema ne bomo spremenili samo s prenosom direktiv, treba je imeti projekte. Če se s hotenji nihče ne ukvarja, ostanejo hotenja,« meni Nemac. Pri tem opozarja, da imajo v Nemčiji inštitut Fraunhofer, ki se ukvarja zgolj s soncem in vetrom, v njem pa je zaposlenih tisoč ljudi. Tudi vsi priklopi nestabilnih obnovljivih virov v omrežje so podprti z raziskavami.