Tiskane izdaje
Kurilna sezona je že pred vrati, zato možnosti za zahtevnejše posege pri zamenjavi sistemov za ogrevanje in s tem tudi energenta ni več veliko. Lažji bodo prehodi od enega dobavitelja energije k drugemu. Ker je ogrevanje s fosilnimi gorivi in negospodarnimi sistemi za ogrevanje čedalje dražje in do okolja neprijazno, saj povečuje emisije toplogrednih plinov, se čedalje več uporabnikov odloča za prehod na obnovljive energetske vire in gospodarne sisteme ogrevanja, ki so do okolja in ljudi prijaznejši, predvsem pa cenejši.
Na trgu z energenti se v zadnjem času dogajajo precejšnje spremembe. Utekočinjeni naftni plin (UNP), kurilno olje in električna energija so za ogrevanje predragi. Cenovno sprejemljivejši je zemeljski plin, vendar plinovodno omrežje ne dosega vseh krajev. Najcenejše je ogrevanje na biomaso in s pomočjo toplotnih črpalk.
V ospredju obnovljivi viri energije
Zaradi cene so čedalje bolj v ospredju lesna biomasa, pravijo ji zelena energija, in drva v različnih oblikah, primernih za ogrevanje, ter toplotne črpalke – ampak čeprav so drva, kot so sekanci, polena, briketi in peleti, obnovljiv vir energije, zaradi emisij ogljikovega dioksida niso najbolj okoljsko sprejemljiva. Strokovnjaki ocenjujejo, da v zadnjem času prav čedalje intenzivnejše kurjenje biomase povzroča največje onesnaževanje zraka, kar se med drugim pozna tudi pri merjenju črnega ogljika nad severnim tečajem.
Teh težav pri toplotnih črpalkah ni, je pa naložba vanje precej dražja in tudi poraba elektrike je pri nižjih temperaturah precej večja. Pri nas zaradi cenejše naložbe in manj zahtevne montaže prevladujejo predvsem toplotne črpalke zrak/voda, ki pa so maj učinkovite kot tiste zemlja/voda in voda/voda. Toplotne črpalke zrak/voda namreč pri nizkih zunanjih temperaturah potrebujejo dodaten vir energije, zaradi česar gospodinjstva znatno povečajo porabo električne energije, kar ni preveč zaželeno in cenovno učinkovito.
Najdražji elektrika,
Negospodarni so sistemi, ki kot energent uporabljajo fosilna goriva (kurilno olje, utekočinjen naftni plin) in električno energijo, gospodarni pa tisti, ki uporabljajo obnovljive vire energije, kot so biomasa, energija, pridobljena iz okolja s pomočjo toplotnih črpalk in sončnih kolektorjev. Cena kurilnega olja, ki je najbolj razširjen energent za ogrevanje hiš pri nas, in utekočinjenega naftnega plina je tesno povezana s ceno nafte in naftnih derivatov, ki se že več let povečuje in tako bo tudi v prihodnje. Poleg tega kurilno olje preveč onesnažuje okolje in je tudi zaradi tega manj zaželeno kot energent v novogradnjah. Omeniti je treba tudi težave s starimi kotli na kurilno olje, ki imajo poleg tehnološke zastarelosti predvsem slab energijski izkoristek.
Biomasa kot zelena energija
Obvnovljivi viri energije so cenovno najugodnejši energenti, zaradi česar so tudi ogrevalni sistemi, ki uporabljajo takšne energente, gospodarnejši. Zato biomasa tudi v Sloveniji pridobiva čedalje večji pomen. V biomaso uvrščamo les in vse lesne ostanke, od žagovine, oblovine, odpadkov pri sečnji, obrezovanju dreves itd. V tem primeru govorimo o lesni biomasi.
Če kot energent uporabljamo ostanke iz kmetijstva, nelesnate rastline, uporabne za proizvodnjo energije, ostanke pri proizvodnji industrijskih rastlin, sortirane odpadke iz gospodinjstev, odpadne gošče oziroma usedline ter organsko frakcijo mestnih komunalnih odpadkov in odpadne vode živilske industrije, je govor o kmetijski biomasi.
Poleg lesne biomase tudi kmetijska biomasa
Les je pomemben vir energije predvsem na podeželju, kjer je najpogostejši vir za ogrevanje, tako da je v skupnem seštevku skoraj 30 odstotkov stanovanj v Sloveniji ogrevanih z lesom oziroma lesno biomaso. Glede na že omenjene razmere na trgu in drage druge energente (kurilno olje, utekočinjeni naftni plin, elektrika) se ta delež še povečuje. Poleg lesne biomase je pomemben vir energije tudi že omenjena kmetijska biomasa. V Sloveniji imamo 25 bioplinarn, ki skupaj z drugimi proizvodnimi napravami (sončne in vetrne elektrarne) proizvedejo med tremi in štirimi odstotki porabljene električne energije.
Čadalje bolj se povečuje tudi uporaba biomase za ogrevanje prostorov in hkratno pridobivanje električne energije. Tudi po analizi EEA (Evropska agencija za okolje) je najučinkovitejša energijska raba biomase za ogrevanje in hkratno pridobivanje električne energije.
