Tiskane izdaje
Spremembe in dopolnitve omenjenih zakonov (v ta sveženj sodi še zakon o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov, ki bo na vladi prihodnji teden) sodijo v okvir ukrepov za spodbujanje gospodarstva. Cilj sprememb in dopolnitev zakona o kmetijstvu je predvsem odprava administrativnih ovir in zmanjševanje stroškov za postopke uveljavljanja ukrepov skupne kmetijske politike, hkrati pa povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov in zagotavljanje namenske porabe sredstev, je poudaril minister.
Med drugim bodo morala biti vsa plačila ukrepov kmetijske politike nakazana na isti transakcijski račun. Prvostopenjski organ dobiva pristojnost, da z odločbo odvzame upravičenja ali odloči o vračilu sredstev za ukrepe kmetijske politike. Sedanji rok, ko Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja lahko stranki odločbo odpravi in izda novo odločbo, se s šestih mesecev podaljšuje na eno leto. Omogočeno bo obročno odplačevanje dolga upravičencev. Skrajšuje se tudi obdobje prepovedi kandidiranja za ukrepe razvoja podeželja s petih na dve leti. Znižujejo se sankcije v primeru neporočanja o doseganju ciljev in izpolnjevanju obveznosti iz pogodb o pravici do sredstev. Pridelovalci hmelja bodo morali poročati o pridelanih količinah do 15. oktobra v letu pridelave hmelja. Predvidena je tudi obveznost registracije obratov, ki se ukvarjajo s predelavo oljk.
Lažje do vodnih pravic
Predlog sprememb zakona o vodah je po ministrovih besedah odgovor na zaostanke pri podeljevanju dovoljenj. Novela tako med drugim ureja vprašanja na področju vodovarstvenih območij ter poenostavlja postopke podeljevanja vodnih pravic in prenosa vodnih pravic ter ureja uveljavitev izjem od doseganja okoljskih ciljev v primeru javnega interesa. Na vodovarstvenih območjih je prihajalo do neplačevanja nadomestil za izpad prihodka od kmetijske dejavnosti, zato novela komunalnim podjetjem izrecno nalaga to obveznost in tudi predvideva sankcije.
Po novem bo za neposredno rabo vode za pristanišče in sidrišče, vsakršno gojenje in proizvodnjo električne energije v hidroelektrarni z instalirano močjo, manjšo od 10 MW treba pridobiti vodno dovoljenje. Novo je tudi to, da se bo vodno dovoljenje s pridobitvijo lastninske pravice avtomatično preneslo na novega lastnika.
Novost je tudi možnost, da vlada s predpisom opredeli vrste rabe, za katere ne bo treba pridobiti vodne pravice ampak jo samo registrirati. Pri varstvu okolja se spreminjajo tudi določila glede ravnanja z odpadki, in sicer bodo lahko za določene frakcije odpadkov skrbela tudi zasebna podjetja. Mešani komunalni odpadki bodo še vedno izključno v pristojnosti občinskih javnih podjetij, predvsem zaradi »zagotavljanja zdravja, higiene in varstva okolja«, kot je povedala generalna direktorica direktorata za okolje Barbara Avčin Tržan.
Obdavčitev neizkoriščenih zemljišč
Minister je izpostavil tudi novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je na predlog skupine poslancev že v DZ in ki spreminja ureditev pri odškodninah za spremembo namembnosti najboljših kmetijskih zemljišč. Po sprejetju dopolnil na matičnem odboru, s katerimi odškodnine za določena zemljišča ostajajo, a so znižane, je zakon po ministrovih besedah v skladu s pričakovanji ministrstva. Odprto ostaja le še vprašanje že plačanih odškodnin po lani uveljavljenem zakonu (okrog štiri milijone evrov).
Sicer pa je za jesen napovedal nove spremembe tega zakona, po katerih bi trajno varovana zemljišča določili z uredbo vlade in ne bi čakali na občinske prostorske načrte. Za prihodnje leto pa vlada načrtuje ustrezno zakonsko rešitev, po kateri bi obdavčili nezazidana stavbna zemljišča in poenostavili postopke za spremembo namembnosti teh zemljišč nazaj v kmetijska, saj se je njihova namembnost v veliko primerih spreminjala »na zalogo«.
