Tiskane izdaje
Pri nas je pohvala, da je nekdo priden, globoko ukoreninjena. Otroci poslušajo, ali so ali niso pridni, tako rekoč od rojstva. In taka je tudi država, pridna. Izpolnjuje naloge, ki ji jih dodelijo drugi, nikoli ni težavna članica, še preventivno napolni banke z denarjem, da ne bi bila videti grda v očeh globalne finančne elite.
A to je dvorezen meč, tako ostaneš nekje v kotu in nihče te ne opazi, dokler nekoč naloge ne opraviš. Takrat je vse narobe. Zato otrokom nikoli ne rečem, da so pridni. So pametni, res polni domišljije, iznajdljivi, lepi, se potrudijo, ko je to pomembno in vredno. In še to, nič ni narobe, če so prvi in drugačni, nasprotno, čestitam jim. Tako pridejo do novih rešitev, s pridnostjo le ponavljajo in vadijo stare.
Prvi imajo več pozornosti, več vložijo in tudi dobijo. Vsi smo letos slišali za Valonijo, malo se je uprla Ceti. Je bila deležna grdih pogledov? Seveda, od elite, po drugi strani pa so ji bili veliko bolj naklonjeni ljudje v Evropi.
Najstarejše kolo na svetu. Foto Matevž Paternoster/MGML
In zakaj ne bi bila Slovenija prva? Tragično je, kako obravnavamo tiste, ki jim je res uspelo, ki so prvi, od njih pričakujemo, da bodo skromni, kot je pregovorno ta narod. Skromen in priden. Če v to ne privolijo, jih poteptamo v blato. Tudi to se sicer počasi spreminja, dovolj ljudi je že šlo malo po svetu in videlo, da se drugje na vsa usta hvalijo s stvarmi, ki našim niti do gležnjev ne sežejo. A čudno, drugje znajo iz tega narediti velike denarje.
Ne gre le za gotovo najbolj športen narod na svetu, v zdravem telesu je tudi zdrav duh, ta pa sili k širjenju znanja. Tudi tega je v tej državi veliko. In najpomembnejša infrastruktura danes, internetna povezava, je področje, na katerem precej blestimo.
To je podlaga za to, da Slovenija dejansko postane prva. Ne bi bilo prvič, imamo najstarejše kolo na svetu, najstarejšo piščal, imeli smo prvo in edino osvobojeno ozemlje v tretjem rajhu, smo dobri organizatorji, le odločiti se bo treba in potem je vse mogoče.
Nekoč bodo vozila lične škatle, ki bodo samodejno pripeljale do cilja. Foto Borut Tavčar/Delo
Sami se vozijo ljudje v avtih. Foto Jure Eržen/Delo
Prva in najboljša izbira za investitorje, ki vidijo prihodnost in bi svoje rešitve radi obogatili in preizkusili, pri tem pa svojim najbolj inovativnim ljudem nudili visoko kakovost življenja in stimulativno okolje.
Da ne zaidem še dlje stran od običajne tematike. Pozimi ni prijetno opravljati daljših voženj na kolesu, a na srečo v Ljubljani ni treba velikokrat daleč. Če je že treba, pa odkriješ avtobus. Polni so mladih, vsaj podnevi, kar žuborijo od sveže energije. Še vedno je žalosten pogled na kolone avtov, v katerih sedi po en človek. Ne prvi, sam.
Za družinske izlete pa je treba najeti avto. Pri čemer je 40 evrov na dan zanemarljiva vsota, če jo primerjaš z izdatki za lasten avto. In skrbmi, ki jih v teh časih povzročajo vsa ta eksplozivna sredstva, pa večna vprašanja, ali bo avto zjutraj sploh vžgal, ali bo res sneg, bomo lahko parkirali pri trgovini, ko pa hočejo vsi ravno danes tja?
Kaj če bi prepovedali nafto? Foto Shutterstock
Ko bodo še električni avtomobili na voljo za kratkoročne najeme, bo to še bolje. Tudi tu bi lahko bili prva država na svetu. Država, kjer lahko kamor koli poceni prideš na elektriko, postaje pa so pametne, avto ali kolo lahko najameš kar z mobilnim telefonom, enako pa dobiš tudi vozovnico za vse vrste prevoza na poti, ki si si jo izbral.
Nekoč bodo avtomobili tako lične kovinske škatle, ki se bodo odprle in zagnale ob pritisku na ikonico na telefonu in se začele premikati po vnaprej določeni poti. Na večjih cestah se bodo te škatlice priklopile na polnilno infrastrukturo in se povezale v vlakce, na različnih odsekih pa se spet ločevale. Med potjo pa boste lahko zleknjeni opazovali okolico, se potili na vadbeni napravi ali pa delali.
***
Eko blogi na Delo.si in v Zelenem Delu
Prišel je čas, ko ljudje zahtevajo več besede pri odločitvah, ko onesnaževanje ne gre kar tako mimo in ko je jasno, da podnebne spremembe že spreminjajo življenja vseh na planetu. Čas je torej za rešitve, za sodelovanje in za razvojni preobrat. Zato začenjamo z eko blogi, radi bi predstavili razmišljanja mlajših sodržavljanov, možnosti in rešitve, ki jih imajo, da bo kakovostnejše življenje dosegljivo za vse.
Eko blogi bodo na okoljski strani Dela.si objavljeni vsak četrtek ob 10. uri. Svoja videnja na raznovstnih področjih bodo predstavljali:
Petra Draškovič Pelc, radovedna raziskovalka in ljubiteljica narave, fotografinja, popotnica, vodnica,
pa tudi doktorica biomedicinskih znanosti.
Luka Omladič, asistent na oddelku za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete, v zadnjih letih uveljavljen kot eden pomembnejših okoljskih analitikov.
Dejan Savič je najbolj znan kot aktivist Greenpeacea.
Bojan Stojanovič, predstavnik WWF Adria.
Urša Zgojznik, predsednica društva Ekologi brez meja, kjer verjamejo v svet brez odpadkov.
Živa Lopatič je med ustanovitelji Zadruge BUNA, ki promovira pravično trgovino.
Nara Petrovič izkuša življenje bos in z živili iz okolice, je avtor priročnika o uporabi človeka.
Borut Tavčar, novinar Dela.
