Tiskane izdaje
Dobrovnik - Odpadki so vedno večji svetovni problem. Tudi mi, ki živimo na vasi, imamo s tem kar nekaj težav. Ko smo izvedeli, da bodo v Dobrovniku zgradili bioplinarno, se je veliko ljudi temu uprlo, saj so slišali, da se širi smrad in da je onesnažen zrak nevaren za človekovo zdravje.
Zavedamo pa se, da človeštvo porabi vedno več energije, zato je izkoriščanje obnovljivih virov energije pomemben cilj današnje razvite družbe. Ena izmed alternativ je bioplin. Najbolj pogost je način pridobivanja bioplina z biološko razgradnjo, ki poteka v procesu fermentacije brez prisotnosti kisika.
V dobrovniški bioplinarni nas je sprejel Robert Šijanec, ki je upravitelj. Povedal nam je, da so zaposleni samo trije, ker je vse avtomatizirano in vodeno računalniško.
Najbolj nas je zanimalo, zaradi smradu predvsem poleti, če res sežigajo živalske odpadke. Potolažil nas je, da to ni res in da so vhodne surovine poljščine (koruzna silaža, zdrob, odpadki iz žitne industrije, krmni ječmen ̶ tega je 30 odstotkov), 15-20 odstotkov je organskih odpadkov iz kmetijstva ̶ gnojevke in gnoja, 10 odstotkov sezonskih surovin (gnilega sadja in zelenjave), preostanek pa so različni mulji iz komunalnih čistilnih naprav.
Veselje ob ugotovitvi, da ne kurijo živalskih odpadkov. Foto Ana Matjašec
Omenjeni substrati nastajajo večinoma kot odpadni proizvod v kmetijstvu, industriji ter komunalnih in čistilnih napravah, zato je njihova uporaba z okoljskega ter ekonomskega vidika zelo upravičena.
Vhodne surovine pripeljejo v shranjevalnik, ki je prostostoječi ali vkopan velik silos. Tam jih z eksplozijsko črpalko razbijejo na velikost 40 mikronov in jim dodajo rjave alge iz severnih morij, s katerimi pospešijo predelavo. Čas hidrolize je zato krajši, saj materija razpade v šestih dnevih namesto v tridesetih. Ta proces pa zmanjšuje tudi vsebnost žvepla in povečuje kakovost plina.
Od tam se substrat čim hitreje prenese v bioreaktor, kjer se dogaja anaerobna fermentacija. V procesu dobimo bioplin ( 36 odstotkov metana), predelan substrat, ki nam lahko služi kot gnojilo in električno energijo iz bioplinskega motorja.
Ko smo si ogledali celoten postopek, smo se pomirjeni odpravili domov. Res da poleti včasih »smrdi« iz bioplinarne, toda daje nam energijo, od katere imamo korist vsi, pa še znebimo se odpadkov. Ne nazadnje smrdi tudi v prašičjem ali kravjem hlevu pa tudi na poljih, kadar jih kmetje dodobra zalijejo z gnojevko, mar ne?
