Dan ekološkega dolga (v angleščini Ecological debt day, poznan tudi kot Earth overshoot day) je sredi 70. let prešnjega stoletja prvič objavil Andrew Simms iz britanskega miselnega inkubatorja New Economics Foundation, partnerska organizacija Global Footprint Network pa vsako leto s kampanjo opozarja na ta dan »izpraznjene letne ekološke blagajne«, kot je pojav poimenoval slovenski akademik Jože Trontelj. Izračunamo ga z deljenjem svetovne biozmogljivosti (količina ustvarjenih naravnih virov v določenem letu) s svetovnim ogljičnim odtisom (človeška poraba naravnih virov v tem letu) in pomnožimo s 365, kolikor je dni v našem koledarskem letu. Ob sedanjih svetovnih trendih naraščajočih pritiskov na ekosisteme vsako leto ta dan obeležimo od dva do tri dni bolj zgodaj.
K preprečevanju oziroma blaženju ekološkega dolga lahko pripomore vsak; najbolj temeljito z izračunom ekološkega ali ogljičnega odtisa (za osebe ali pisarne) in nato ustreznim ukrepanjem. »Zavedati se moramo, da kljub boljši emisijski produktivnosti slovenske emisije toplogrednih plinov na prebivalca še vedno za petkrat presegajo nosilno sposobnost planeta. Naša izbira je vsakodnevna: ali s svojo energijo, znanjem in tudi denarjem krepimo in spodbujamo porajajočo se vzporedno družbo, ki s spoštovanjem ekoloških načel zagotavlja svetlejšo vizijo prihodnosti, ali pa sodelujemo pri vzdrževanju sistema, ki nas vodi v tragedijo skupnega planeta,« je še opozorila Vida Ogorelec.













