Tiskane izdaje
Ptice so odlični kazalniki ohranjenosti življenjskega prostora in pomemben sestavni del življenjskih habitatov. O čezmernem človekovem obremenjevanju narave govori tudi podatek, da populacija travniških ptic v Sloveniji strmo upada.
Od leta 2008, odkar v Sloveniji nadzirajo splošno razširjene vrste ptic, se je obseg populacije ptic kmetijske krajine zmanjšal kar za četrtino. Najbolj strmo so upadle travniške vrste, katerih populacija se je v zadnjih osmih letih zmanjšala za 40 odstotkov. Po ocenah ornitologov je Slovenija od pridružitve Evropski uniji izgubila celo polovico travniških ptic. To je povezano z intenzifikacijo kmetijske pridelave (prezgodnja košnja, krčenje mejic in dreves, intenzivno gnojenje), s spreminjanjem nižinskih travnikov v njive in z zaraščanjem v drugih predelih.
Najbolj ogrožene ptice
Takšen rezultat kaže tudi na premajhno učinkovitost in obseg uporabe ukrepov, ki jih EU sicer ponuja za zajezitev zmanjševanja populacije ptic. Dosedanja kmetijska politika je mejice, ki pogosto zagotavljajo pticam zavetje za gnezdenje, žal večinoma izvzemala s površin za subvencije in s tem spodbujala kmete h krčenju mejic, če so bile širše od dveh kvadratnih metrov, navaja Statistični urad RS v objavi ob evropskem dnevu opazovanja ptic, ki ga obeležujemo 25. septembra.
V zadnjih petdesetih letih je bilo v Sloveniji opaženih okoli 380 različnih prostoživečih vrst ptic. Poleg njih je bilo mogoče opaziti tudi okoli trideset vrst, ki so bile v naravo vnesene umetno in v Sloveniji niso vzpostavile prostoživeče populacije.
Direktiva o pticah - najstarejši predpis EU s področja varstva narave
Pomen ptic so države Evropske gospodarske skupnosti, predhodnice današnje EU, prepoznale že leta 1979 in sprejele direktivo o pticah, ki je najstarejši predpis EU s področja varstva narave. Države članice so se strinjale, da so ptice pomembna skupna naravna dobrina, zato je njihovo varstvo tudi skupna odgovornost. Ptice spremljajo z različnimi mednarodno primerljivimi monitoringi (stalno, načrtno opazovanje) in štetji. Med znanimi sta indeks ptic kmetijske krajine (FBI) in januarsko štetje vodnih ptic (IWC). Z njimi lahko spremljamo stanje celotne biodiverzitete z namenom, da se z ustreznimi ukrepi izognemo zmanjšanju ali celo izgubi pomembnih ekosistemov.
Evropski dan opazovanja ptic je na jesen, ko poteka tudi eden najbolj fascinantnih naravnih pojavov, povezanih s pticami: velike selitve v toplejše kraje. Na selitvenih poteh, na katerih ptice preletijo na tisoče kilometrov, nanje preži veliko nevarnosti.
Ptice selivke ne poznajo meja, zato si moramo za njihovo ohranitev prizadevati v vseh državah. Za zaščito pomembnih postaj na selitveni poti, na katerih se ptice ustavijo, nahranijo in odpočijejo, je bilo vzpostavljeno omrežje mednarodno pomembnih območij za ptice; delo je usklajevalo partnerstvo BirdLife International. To omrežje deluje v več kot 120 državah, tudi v Sloveniji, kjer je 35 takšnih področij. V Sloveniji je usklajevalec aktivnosti Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije.
