Tiskane izdaje
Ljubljana – Goldmanovo okoljsko nagrado, zdaj največje priznanje okoljskim aktivistom na svetu, sta leta 1989 v San Franciscu zasnovala pokojna filantropa Richard in Rhoda Goldman. Nagrajence izbere mednarodna komisija na podlagi zaupnih informacij, ki jih prispeva svetovna mreža okoljskih organizacij in posameznikov.
Danes ponoči je Goldmanova okoljska fundacija razglasila šest prejemnikov nagrade za leto 2017. Goldmanova nagrada je priznanje aktivistom z vsake od šestih naseljenih celin za pomembne dosežke pri varstvu okolja in njihovih skupnosti. Nagrajenci so jo dobili na slovesnosti v Operni hiši v San Franciscu. Jutri bo še slovesnost v Washingtonu, v Mednarodnem trgovskem centru Ronald Reagan.
Proti črpanju nafte v nacionalnem parku...
Letošnji nagrajenci so Rodrigue Mugaruka Katembo iz Demokratične republike Kongo, ki je tvegal življenje, ko je dokumentiral in javno objavil informacije o podkupovanju ter korupciji ob načrtu za vrtanje in črpanje nafte v Nacionalnem parku Virunga. Informacije so podjetje prisilile k umiku projekta.
Prafulla Samantara iz Indije je kar 12 let vodil pravno bitko, v kateri so domorodni prebivalci Dongria Kondh dobili pravico do svojega ozemlja in gričevje Niyamgiri zaščitili pred obsežnim odprtim kopom aluminijeve rude.
Sredi hitrega razcveta premogovništva v Avstraliji je 80-letna Wendy Bowman veliki rudarski družbi preprečila, da bi ta prevzela njeno družinsko kmetijo. S tem je zaščitila skupnost Hunter Valley pred nadaljnjim onesnaževanjem.
... in proti širjenju rudnikov niklja
Mark Lopez je državo Kalifornijo prepričal, da je v vzhodnem delu Los Angelesa izvedla celovito testiranje glede svinca ter čiščenje domov, ki jih je več kot 30 let onesnaževala predelovalnica baterij.
Rodrigo Tot je svojo domorodno skupnost v gvatemalskem mestu Agua Caliente vodil do odločitve sodišča, ki je vladi naložilo, da ljudstvu Q’eqchi prizna ozemeljske pravice. S tem je preprečil širjenje rudnikov niklja.
Uroš Macerl, ekološki kmetovalec iz Slovenije, pa je s pomočjo drugih aktivistov uspešno ustavil sosežig petrolkoksa in nevarnih industrijskih odpadkov v cementarni.
Okoljska nagrada po desetletjih boja
Uroš Macerl, ovčerejec iz Ravenske vasi nad Zagorjem, je izkoristil priložnost in postal edini stranski udeleženec (njegova kmetija je z delom segla v uradno zoženo prispevno območje) v postopku pridobivanja okoljskega dovoljenja za cementarno Lafarge, po dolgi bitki pa je z Eko krogom ustavil sosežig petrolkoksa, plastike, gum in odpadnih olj v cementarniški peči.
Uroš Macerl, predsednik društva Eko krog, je slovenski javnosti znan predvsem iz zmagovitega boja z Lafarge Cementom. Foto: Tomi Lombar/Delo
