Prostorsko načrtovanje ne upošteva plazov

V Sloveniji imamo zaradi razgibanega reliefa med 2000 in 7000 zemeljskih plazov, razmere se slabšajo.

Objavljeno
01. junij 2017 17.59
Borut Tavčar
Borut Tavčar

Ljubljana – »Poplave in plazovi se vsak trenutek nekje dogajajo,« pravi stroka. Slovenija ima svetovni center odličnosti na področju plazov, obenem pa nobenega preventivnega ravnanja, zemeljski plazovi in drobirski tokovi niso niti vključeni v prostorsko načrtovanje.

Ljubljana je do danes gostila četrti svetovni forum o zemeljskih plazovih z več kot 600 udeležencev, od tega približno 500 strokovnjakov, iz več kot 50 držav. Tema foruma je bilo raziskovanje in zmanjševanje delovanja zemeljskih plazov za dvig kulture sobivanja z naravnimi tveganji.

»Forum je prispevek Slovenije k uveljavljanju Sendajskega okvira za zmanjšanje tveganja nesreč v obdobju 2015–2030, ki so ga v japonskem mestu Sendai leta 2015 potrdile članice Združenih narodov,« je pojasnil Matjaž Mikoš, dekan fakultete za gradbeništvo in geodezijo, predsednik foruma in podpredsednik Mednarodnega konzorcija za zemeljske plazove (ICL).

Direktor Geološkega zavoda Slovenije Miloš Bavec je ob tem poudaril, da je stroka v Sloveniji na področju zemeljskih plazov na vrhunski ravni, znanje je na svetovnem vrhu. To je potrdil tudi Peter T. Bobrowsky iz Geološkega zavoda Kanade ter prihajajoči predsednik ICL, ki je dejal, da je v Sloveniji na voljo veliko znanja za zmanjšanje nevarnosti in škode zaradi zemeljskih plazov.

»Prvič sem v tem delu sveta, tu je odličen laboratorij za proučevanje plazov. Dokumentacijo imamo, lahko se veliko naučimo,« meni Bobrowsky. Qunli Han, visoki predstavnik Unesca in predsednik odbora za globalno promocijo Mednarodnega programa za zemeljske plazove (IPL-GPC), je dodal, da se povpraševanje držav po podatkih o plazovih povečuje, zato je treba preiti od raziskav na projekte. »Zelo pomembno je pripeljati znanost nazaj na dnevni red,« pravi Han.

Preventiva le v besedah

Bavec je pojasnil, da je dejavnost geološkega zavoda zelo široka, njihove raziskave doživljajo velik odmev na svetovni ravni, oktobra pa bodo organizirali regijsko konferenco o plazovih. »Ne morem soditi, kakšne so razmere pri sanaciji plazov. Žal pa imamo katastrofalno stanje na področju preventive. Neverjetno je, na kako veliko razumevanja naletimo vsakič pri pogovoru o tem, kako je pomembna preventiva, da je cenejša od sanacij, še bolj neverjetno pa je, da nam iz tega ne uspe narediti resnih dolgoročnih rezultatov,« je poudaril Bavec. Mikoš je dodal, da so na forumu tudi ministrstva, in da upa, da so to slišala.

Stroka se zdaj ukvarja z napovedovanjem zemeljskih plazov. »Zelo veliko pa vemo o tem, kje ni dobro graditi, a se to ne upošteva pri prostorskem načrtovanju,« pravi Bavec.

S tem se strinja tudi Mikoš, ki pravi, da sistemske rešitve na tem področju ni. Država ni resno vzela obveze iz zakona o vodah iz leta 2002, da mora pripraviti karte nevarnosti in tveganj za vsa ogrožena območja, resno pa je vzela le poplave, brez zemeljskih plazov in drobirskih tokov. »Poznamo le sanacijo, ko se plazovi že zgodijo,« pravi Mikoš.

Skoraj v vsaki občini imamo plaz, preventive pa ni. Foto: Tadej Regent/Delo

Slovenija se mora po njegovem mnenju sprijazniti s tem, da živimo na relativno nevarnih tleh, pogojno stabilnih. V državi se število plazov spreminja skoraj vsak dan. Geolociranih je nekaj manj kot 2000 plazov, ocene graditeljev avtocest, občin, ministrstev in drugih pa pripeljejo do 7000 plazov.

»Razpršeni so, skoraj vsaka občina ima vsaj en plaz. Pred leti je bila narejena ocena, da bi za sanacijo potrebovali več deset milijonov evrov, pred 10 leti je bila pripravljena tudi resolucija, ki pa je vlada ni potrdila, verjetno zato, ker je bila v njej obveza za pet milijonov evrov,« pravi Mikoš, ki dodaja, da že leta ne vidijo nobene resnosti pri ministrstvih. Ker ni sistemske rešitve, morajo pri plazovih posredovati občine, te pa nimajo denarja, zlasti če se plaz sproži jeseni.

Kratek spomin

Sistem bi moral biti kontinuiran, tako da bi lahko vedeli, da je plaz Slano blato, ki ga saniramo že 12 do 15 let, sanirala že nekdanja Avstro-Ogrska. Območje je potem dobila Italija in na to pozabila. »Od države do države se nevarnost pozabi. Po umiku Italije so na saniranem plazu zgradili cerkev in hiše, plaz pa se je ponovil,« je pojasnil Mikoš in se vprašal, zakaj je treba dopuščati gradnjo na poplavnih in kmetijskih površinah.

»Nov gradbeni zakon legalizira črne gradnje. Teh se sploh ne da nadzirati. Na nek način vsi plačujemo tako urejanje prostora,« je oster Mikoš. Ko se sproži plaz ali hiše poplavi, lastniki ponavadi ne krijejo škode, največkrat pomaga država. »Ljudje bi se morali bolj zavedati te problematike, na lokalni ravni bi lahko imeli urade za svetovanje ljudem, ki prosijo za gradbena dovoljenja,« meni Mikoš, ki še pravi, da bi bilo treba znanje z državne ravni prenesti na občinsko.

Plaz Slano blato je sanirala že Avstrija, potem so to pozabili. Foto: Blaž Močnik/Delo

S podnebnimi spremembami se bodo poslabšale tudi razmere s plazovi. Več izhlapevanja vode in močnejši nalivi bodo namreč oslabili pobočja. Velikokrat pa plazove povzročijo tudi človekovi posegi, zlasti preusmeritve vode. Splošno opozorilo pa je, da ni modro graditi na zemljišču, kjer je že plazilo. »Do plazu lahko pride tudi na površini, ki je bila stabilna 200 let,« pravi Mikoš.

Izogniti se je najceneje

Bobrowsky je izogibanje plazovitim območjem navedel kot prvo rešitev. Druga rešitev je zasaditev dreves z razvejenimi koreninami, tretja drenažni sistem. Najdražje so inženirske rešitve, denimo globoki piloti. »Najpomembnejše je izobraževanje, kako se izogniti plazovitim območjem in kako ne sprožiti plazenja. Bolj izobražena je javnost, manj je nevarnosti. Nekatere stvari pa so zunaj nadzora, denimo podnebne spremembe,« je naštel Bobrowsky.

Najceneje se je izogniti plazovitim območjem, a vedno ne gre. Foto: Blaž Močnik/Delo

Mikoš je dodal, da je izobraževanje ljudi čedalje bolj tudi poudarek Sendajskega okvira. »Potencialni vlagatelji se bodo začeli spraševati, kako varne so njihove naložbe, hoteli bodo pomoč države in občin,« meni Mikoš. Dodal pa je še eno slovensko težavo. Pri nas namreč ni trga najemnih nepremičnin, zato hoče vsak graditi na svoji parceli, ki pa ni nujno varna. Na forumu so manjkale tudi zavarovalnice, vabili so jih, pa se niso odzvale.

V času foruma

Bobrowsky je omenil, da vsak trenutek na svetu nekje zemlja plazi. »Če spremljate novice, ste gotovo kaj slišali o poplavah in plazovih na Šrilanki,« je dejal. Poplave in zemeljski plazovi na Šrilanki so terjali vsaj 169 smrtnih žrtev. Poplave so najhuje prizadele okrožja Kalutara na zahodu, Ratnapura v osrednjem delu države ter Galle in Matara na jugu. V poplavah je bilo povsem ali deloma uničenih več kot 4500 hiš. Gre za najhujše poplave in zemeljske plazove na Šrilanki po letu 2003, ko je praktično na istem območju življenje izgubilo več kot 300 ljudi.

Ljubljanska deklaracija

Udeleženci bodo v okviru foruma najverjetneje sprejeli ljubljansko deklaracijo, dokument, s katerim se bo ICL še dodatno zavezal, da bo usmerjal svoje delo in napore na področju varstva pred zemeljskimi plazovi ob sodelovanju z drugimi dejavniki v svetu.