Prva vetrnica se vrti, druge ni na obzorju

Dolenja vas – Prva pilotna velika vetrnica pri nas je začela proizvajati električno energijo, naslednje pa morda še ne bo tako kmalu. Izdana energetska soglasja, ki jih je sicer veliko, so le eden izmed pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za gradnjo. Veliko načrtovanih vetrnic ima nazivno moč 1,5 megavata, kar je tehnološko zastarelo.

Pilotna vetrnica z nazivno močjo 2,3 megavata, ki jo je Enercon predal investitorju družbi AAE Slovenija, se vrti in proizvaja električno energijo od sredine prejšnjega tedna, je za Delo povedal direktor družbe Anton Korošec. Predvidoma v 14 dneh bodo pripravili še vso dokumentacijo za tehnični pregled oziroma uradni začetek poskusnega obratovanja. AAE je z Elektrom Primorska sklenila tudi pogodbo o odkupu energije.

Prebivalec Dolenje vasi je za Delo povedal, da v preteklih dneh pri tleh ni bilo niti šibkega vetra, vendar se je vetrnica, katere generator stoji na višini sto metrov, ves čas vrtela. Zaradi približno pol milijona evrov dodatnih stroškov po prekinitvi gradnje zaradi zapletov s soglasji lastnikov zemljišč, vetrnica ne bo dober primer ekonomičnosti, bo pa njeno delovanje vir dragocenih informacij o vetrovih in njihovem izkupičku za nadaljevanje projekta, po katerem nameravajo na isti lokaciji, Griškem polju pri Dolenji vasi, postaviti še 20 velikih vetrnic.

Manjša vetrnica pri Razdrtem

Kdaj se bo v Sloveniji zavrtela naslednja vetrna turbina, je še nemogoče napovedati. Še najbližje uresničitvi je projekt postavitve male vetrnice Aleša Pučnika. Vetrnica pod Nanosom pri Razdrtem se bo zavrtela predvidoma julija 2013. Pritožnica, lastnica zemljišča v soseščini, ki je preprečila, da bi vetrnica že stala in obratovala, ni izvedla vseh postopkov, zato vlagatelj lahko nadaljuje projekt. Pučnik je povedal, da morajo vetrnico še plačati, sledi pa šestmesečni dobavni rok.

Pilotni projekt v okviru učinkovite rabe energije in proizvodnje zelene elektrike pripravlja tudi družba Petrol. Po pridobitvi soglasij bo na bencinskih servisih Kozina in Povir na avtocesti postavila dve mali vetrnici, vsako s priključno močjo malo manj kot 50 kilovatov.

Projekt Volovja reber stoji

Konec aprila se je Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (Dopps) na ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) kot drugostopenjski organ pritožilo na odločbo Agencije republike Slovenije za okolje, s katerim je potrdila izdano okoljevarstveno soglasje. Z MKO so pojasnili, da pritožbo še rešujejo, kdaj bodo odločili, pa ne morejo napovedati.

Elektro Primorska je že od leta 2007 imetnik energetskega dovoljenja za vetrno elektrarno Selivec (v bližini Griškega polja) s 63 vetrnicami po 1,5 megavata nazivne moči ter za vetrno elektrarno Vremščica s 26 enakimi vetrnicami. Družba AAE Slovenija je leta 2006 pridobila energetsko dovoljenje za Park vetrnih elektrarn Dolenja vas za vetrnice s skupno nazivno močjo 80 megavatov, leta 2010 pa je energetsko dovoljenje pridobil tudi Jožko Pirih za vetrno elektrarno Sleme s šestimi trimegavatnimi vetrnicami, ki jih, kot je povedal, namerava postaviti na Banjški planoti.

V reševanju sta še dve vlogi za pridobitev energetskega dovoljenja, in sicer za Park vetrnih elektrarn Senožeška Brda družbe Vepa Maribor z vetrnicami skupne nazivne moči 125 megavatov, ter za 1,5-megavatno vetrnico ob cesti Ptuj–Zavrč investitorja Mlin Korošec. Na željo investitorja Seng je bila začasno zadržana izdaja dovoljenja za desetmegavatno vetrno elektrarno Avče.

Kopica dovoljenj, zastarela zakonodaja

Energetsko dovoljenje, ki ga izda država, investitorju omogoča izkoriščanje energije na določeni lokaciji in je le eno od dovoljenj za gradnjo objekta. Nič, na primer, ne pove o njegovi okoljski sprejemljivosti, prav tako ne zagotavlja, da bo projekt uresničen. Težave lahko pričakujejo investitorji, ki nameravajo vetrnice postavljati v občini Divača. »Naše soglasje je dobila le družba AAE za 21 vetrnic. Za časa mojega županovanja drugih vetrnic v infrastrukturno že preobremenjeni občini ne bo,« je za Delo zagotovil divaški župan Drago Božac.

Z direktorata za energijo so opozorili, da so veljavna energetska dovoljenja zaradi velikega napredka tehnologije zastarela, saj 1,5 megavatne vetrnice niso več niti ekonomsko niti okoljsko sprejemjive, od investitorja pa je odvisno, kdaj se bo odločil zaprositi za spremembo že izdanega dovoljenja.

Doppsova karta ogroženosti ptic

Pred nekaj dnevi je Dopps izdal karto z vidika varstva ptic sprejemljivih območij za postavitev vetrnic v Sloveniji, kar naj bi investitorjem in državi pomagalo pri odločitvah o naložbah in umeščanju v prostor. Več kot 70 odstotkov ozemlja ne sodi niti v močno občutljiva območja za ptice niti v zmerno občutljiva območja za ptice, je ugotovil Dopps.