Tiskane izdaje
Ljubljana – Denar za izdajo obveznice, 14 milijonov evrov, sta prispevali SID banka in NKBM, družba Gen-I Sonce pa bo s tem denarjem gradila sončne elektrarne, ki jih bodo gospodinjstva ali mala podjetja odplačevala 15 ali 20 let.
»Pred tremi meseci smo predstavili projekt Gen-I Sonce, ki omogoča montažo, vzdrževanje in nadzor sončne elektrarne, pa tudi vgradnjo toplotne črpalke s konzorcijem slovenskih podjetij. Zdaj pa slovenski banki projektu dajeta dodaten pospešek,« je povedal predsednik uprave Gen-I Robert Golob. Zanimanje za gradnjo domačih sončnih elektrarn je presegel vsa pričakovanja, saj se je nanje obrnilo že 2300 gospodinjstev. Ena od ključnih tem, ki jih je zanimala, je bila, ali je za postavitev mikro sončne elektrarne mogoče pridobiti denar za sofinanciranje.
Golob je poudaril še, da so s SID banko in NKBM dokaj hitro prišli do pogodbe o izdaji prve slovenske zelene obveznice, s tem denarjem pa »odpravili še zadnjo oviro na poti do tega, da je zeleni preboj omogočen vsakemu, ne samo bogatim«. »Ob vseh teh zgodbah o pokrivanju črnih lukenj, je to dobra novica, saj za sončne elektrarne niso potrebne subvencije ali obremenitve odjemalcev električne energije. Če gre za sodobne tehnologije, se najdejo tudi vlagatelji,« je dejal Golob. Družba Gen-I Sonce postavi elektrarno na ključ, stranka pa jo obročno odplačuje 15 let ali pa najame posojilo za 20 let.
Za trajnostne projekte in razvoj
Zelena obveznica je namenjena trajnostnim projektom in razvoju, je opozoril predsednik uprave SID banke Sibil Svilan. Tudi glavna usmeritev SID banke je varovanje okolja in tudi v Sloveniji je treba narediti več. Gen-I je po Svilanovem mnenju pomemben razvijalec na tem področju, s poslovnim modelom, ki je nov v Sloveniji. Slovensko znanje in tehnologije v projektu imajo namreč veliko možnosti za rast in prodor na tuje trge. Opozoril je, da pri zeleni obveznici ne gre za subvencije, temveč za tržni instrument, ki se obrestuje po stopnji, ki je običajna za projekte z enakim tveganjem. Izdaja zelene obveznice sovpada tudi s strategijo in vizijo NKBM, je povedal podpredsednik uprave banke Robert Senica. Višine obrestne mere zelene obveznice ni želel razkriti, ta je namreč poslovna skrivnost.
Golob je spomnil, da so lani napovedali od 200 do 300 elektrarn prvo leto, že danes pa imajo vplačanih skoraj 200 ogledov. Ti tudi zaradi odvrnitve neresnih strank stanejo 85 evrov. Do konca leta bi tako lahko prišli do 500 mikro sončnih elektrarn. Lani so še lahko postavili eno na dan, letos štiri do pet, prihodnje leto jih bodo 10, v tretjem letu pa že 20 na dan. 14 milijonov evrov zadošča za postavitev približno 1000 sončnih elektrarn.
Na vprašanje Dela, ali so dobili kakšno pobudo za skupnostne projekte in gradnjo večjih elektrarn, ki so cenejše, je Golob odgovoril, da je bilo več zanimanja iz večstanovanjskih stavb, vendar zakonodaja takih projektov ne omogoča. Zato je dobro, da je energetski zakon v javni obravnavi, čeprav zaradi podpore Tešu 6, saj bodo tako lahko dali pobudo za spremembe. Energetske zadruge bi tako lahko prišle do naložbe v lastno sončno elektrarno. Golob si želi, da bi bilo to urejeno do konca leta.
