Tiskane izdaje
Ljubljana – Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija izvaja prvi nadzor delovanja malih čistilnih naprav, kar je podlaga za izračun kanalščine. Na vsem območju pa imajo v evidenci le osem nepretočnih greznic, za druge podatkov nimajo.
Nadzor nad delovanjem malih komunalnih čistilnih naprav (MKČN) do zmogljivosti 50 populacijskih enot, kar pomeni onesnaženje, ki ga povzroči 50 ljudi, opravlja izvajalec obvezne gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. To je na območju Mestne občine Ljubljana Javno podjetje Vodovod - Kanalizacija.
»Nadzor izvajamo tako, da preverimo delovanje MKČN v postopku ocene obratovanja, in sicer takoj, ko MKČN začne delovati, kar pomeni približno od tri do šest mesecev po tem, ko jo začne uporabnik uporabljati. Vzrok za zamik je vzpostavitev mikrobioloških postopkov čiščenja v novi napravi, to se namreč zgodi z določenim časovnim zamikom. Oceno obratovanja izvedemo samo za tipske MKČN, za katere je iz dokumentacije razvidno, da so izdelane v skladu s standardi. Za netipske naprave pa je treba izdelati prve meritve, s katerimi se dokaže, tudi z meritvami mejnih parametrov, da ta MKČN ustrezno deluje,« pravijo v Vo-Ki. Po tej prvi analizi bi morali čistilne naprave nadzorovati inšpektorji za okolje.
Le osem ustreznih
»Na območju, kjer izvajamo javno službo, imamo evidentiranih osem nepretočnih greznic, za katere izvajamo redne prevzeme komunalne odpadne vode. Pred lansko uveljavitvijo cen za praznjenje greznic smo imeli v evidenci samo dve nepretočni. Za preostale obstoječe greznice nimamo podatkov o vodotesnosti, saj so najverjetneje zgrajene kot pretočne, iz katerih delno očiščena odpadna voda odteka v okolje. Na področju izvajanja javne službe pa je evidentiranih 15.919 greznic,« na vprašanje o greznicah odgovarjajo v Vo-Ki.
Na vprašanje, za katera območja bi bile izključno vodotesne greznice, ne kar vse po vrsti, še primerna rešitev in kam bi bilo bolje postaviti male komunalne čistilne naprave, odgovarjajo, da predpisi opredeljujejo uporabo nepretočnih greznic le na območjih, kjer uporaba MKČN ni dovoljena ali pa bi bilo čiščenje v MKČN neustrezno. To velja, denimo za objekte, ki niso namenjeni stalnemu bivanju. »Povsod drugod pa je treba zagotoviti čiščenje odpadne vode v MKČN,« odgovarjajo v Vo-Ki.
Predpisov ne bomo izpolnili
O uporabi obstoječih greznic do leta 2021, ne do 2017, kot je bilo prvotno predvideno po evropskih predpisih, menijo, da je to lahko ena od rešitev zaradi trenutnih ekonomskih razmer, vendar zgolj podaljšanje rokov ne bo pripomoglo k uresničitvi ciljev. »Lastnike objektov bo treba bolj sistemsko ozaveščati, hkrati pa jim omogočiti ekonomsko vzdržno shemo za vgradnjo MKČN, tudi s subvencioniranjem in kreditiranjem. Ne nazadnje je bila uredba, ki določa roke za vgradnjo MKČN, sprejeta že leta 2007, o rokih, ko je treba zagotoviti čiščenje odpadnih voda v MKČN, to sta leti 2015 in 2017, pa pogosteje govorimo šele letos. Zahtev iz trenutno veljavne uredbe gotovo ne bomo pravočasno izpolnili,« pravijo v Vo-Ki.
Motnje v okolju
Neposrednega vpliva izpustov iz individualnih objektov, iz katerih se odpadne vode zbirajo v obstoječih greznicah, pri kakovosti pitne vode ne zaznavajo. »Iz pritožb oziroma sporočil občanov, ki se obrnejo na nas, pa lahko ugotovimo, da so posamezni izpusti iz greznic lokalno moteči za okolico, tako zaradi smradu kot zaradi umazane vode v jarkih.«
