Tiskane izdaje
Ljubljana – Slovenija je med prvimi desetimi državami po okoljskih davkih, a pri zadnjih, ki iz tega denarja financirajo uspešne okoljske projekte, ki prinašajo tudi delovna mesta. »Ni treba veliko, potrebujemo več pilotnih projektov, pri katerih se bodo ljudje učili,« pravi Lučka Kajfež Bogataj.
Na nedavni razprodani konferenci o krožnem gospodarstvu, ki so jo organizirali Ekologi brez meja v sodelovanju z več ministrstvi, so predstavniki najboljših primerov prakse iz Slovenije in Evrope pojasnili, kaj pravzaprav je krožno gospodarstvo. To je nov model, ki je nastal kot odziv na pritisk rastočega gospodarstva in potrošnje onkraj vseh meja. Usmerja se v preoblikovanje izdelkov in storitev, kroženje materialov, ponovno uporabo, popravila in recikliranje; temelji na uporabi energije iz obnovljivih virov, opušča nevarne kemikalije in zmanjšuje porabo surovin. Fundacija Ellen MacArthur je izračunala, da prehod v krožno gospodarstvo prinese sedemodstotno rast BDP, poveča vsoto razpoložljivega denarja gospodinjstev za deset odstotkov, zmanjša emisije ogljikovega dioksida za četrtino, količino odpadkov pa za tretjino. Ob vsem tem pa bi se odprlo tudi milijon delovnih mest.
Evropa v isto smer
Tanja Bogataj, sekretarka na ministrstvu za okolje in prostor, je poudarila, da so srečanja različnih deležnikov, ki so ključni pri spreminjanju tehnologij, praks in načel krožnega gospodarstva, zelo pomembna, ravno tako prepoznavanje dobrih praks in močnih konkurenčnih prednosti Slovenije. Prehod v krožno gospodarstvo bo namreč prinesel zmagovalce in poražence.
To neuradno poudarja tudi nov paket evropske zakonodaje, ki ga bo evropska komisija po napovedih predstavila na začetku decembra. Vseboval bo strožje predpise o odpadkih, umetnih gnojilih, ponovni uporabi vode, trdne zaveze o novem oblikovanju, ki bodo omogočile preprostejšo predelavo ali ponovno uporabo odpadkov, strategije za ravnanje s plastiko in kemikalijami, zelo pa se bodo povečale podpore inovacijam. V internih dokumentih komisije je še kup pravil in pobud za ciljne ukrepe na področju hrane, gradnje, odpadkov industrije in rudarstva.
Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj ugotavlja, da ima Kitajska že vse razdelano, od pametnih omrežij, sončnih elektrarn do električnih avtomobilov. »Masovna proizvodnja bo mogoča takoj, ko se bodo države dogovorile, kdo bo zaslužil s temi novimi tehnologijami. Tudi Arabci so že pripravljeni Evropi dobavljati energijo, ne nafte, saj imajo veliko sonca. Vse je stvar dogovora, mogoče bo Elektrowagen zamenjal Volkswagen,« pravi Kajfeževa.
Slovenski povoj na povoj
O slovenskih poskusih, da bi bili »v trendu«, od promoviranja programa krožnega gospodarstva do napovedi, da bo Slovenija v Parizu posebej ambiciozna država, in vizionarstva strategije pametne specializacije, Kajfeževa pravi, da so sicer hvalevredni, a so bolj butični, saj za sabo nimajo pomembnejšega dela gospodarstva. »Avstrijci so se nečesa takega lotili z lesom v energetiki, povezali so se vsi, od gozdarjev in kmetov do podjetij in občin. To lahko naredi Bohinj ali Kranjska Gora, najprej male izkušnje. Ko bomo imeli pet Šentrupertov, pa lahko sledi regija. Tudi Avstrijci po desetih letih še niso šli na državno raven,« pravi Kajfeževa.
Kot pojasnjuje, se da Slovenca prepričati samo s prakso, s tem, kar lahko pogleda pri sosedu. »Ko so ljudje postavljali sončne elektrarne in so to videli tudi drugi, je to takoj postalo bolj masovno. To je bilo več vredno kot vsa predavanja in srečanja,« meni klimatologinja. Ravno zato so v pripravi strategije kmetijstva predlagali financiranje desetih vzročnih inovativnih kmetij, kamor bi se ljudje hodili učit. V turizmu bi lahko uredili pet hotelov, pet športnorekreacijskih centrov. »Birokratske ovire niso tako hude kot pomanjkanje denarja. Ob tem, da je večina okoljskih davkov, ki jih imamo še od Janeza Drnovška, nenamensko porabljenih. V dvajsetih letih bi v nasprotnem primeru že imeli pilotne projekte na mnogih področjih pa tudi evropskega denarja ne bi izgubljali. EU nam je že ponudila 300 milijonov evrov za energetsko obnovo stavb, dodati bi morali le četrtino denarja, pa je bilo še to preveč,« opozarja Lučka Kajfež Bogataj in dodaja, da ni treba narediti tako veliko, »le prve korake, potem Slovencu steče«.
