Prvi zimski dan v znamenju malce nižjih temperatur

Začetek koledarske zime na severni polobli naznanja Sončev obrat ali zimski solsticij, ki se je zgodil danes ob 5.19. Kljub toplemu decembru se je koledarska zima začela z nekoliko hladnejšim vremenom.

Objavljeno
22. december 2019 07.33
Posodobljeno
22. december 2019 07.33
V prihodnjem tednu se obeta suho vreme z nižjimi temperaturami. FOTO: Jure Eržen/Delo
STA
STA
Kljub toplemu decembru se je koledarska zima začela z nekoliko hladnejšim vremenom. Začetek koledarske zime na severni polobli naznanja Sončev obrat ali zimski solsticij, ki se je zgodil danes ob 5.19. Zima se je sicer začela z nočjo, danes pa smo dočakali prvi zimski dan.

V prihodnjem tednu se obeta suho vreme z nižjimi temperaturami. Ob jutrih bo lahko malo pod ničlo, več bo jasnine, tako da bodo tudi temperaturne razlike med jutri in dnevi spet večje, je za STA pojasnil Brane Gregorčič iz agencije za okolje.
Zima se začne ob najkrajšem dnevu v letu, sonce se pojavi nizko na nebu in zato daje najmanj svetlobe.

Pomanjkanje dnevne svetlobe dokazano negativno vplivata na počutje, je za STA pojasnil zaslužni profesor za občo psihologijo na ljubljanski filozofski fakulteti Janek Musek. V zimskem času je zato treba računati tudi na negativne vplive na obnašanje in počutje, pogostejše so tudi psihične težave, kot je na primer depresivnost.

image
V zimskem času je zato treba računati tudi na negativne vplive na obnašanje in počutje, pogostejše so tudi psihične težave, kot je na primer depresivnost. FOTO: Jure Eržen/Delo


»Vendar ne smemo pretiravati in okolja onesnaževati s svetlobo. Smo namreč biološko prilagojeni na menjavanje svetlobe in teme. V temi slabše vidimo, a zato bolje slišimo, vonjamo in tipamo. Raziskave kažejo, da za naš psihofizični blagor ni dobro, če živimo v okolju, kjer je preveč svetlobe. Tedaj lahko tudi tema blagodejno deluje,« je še poudaril.

Zimsko temo so na najdaljšo noč v letu v preteklosti preganjali s kurjenjem kresov, ki simbolizirajo sonce. V kresni ogenj so kot prošnje in zahvale bogu sonca metali tudi sveže brinove in lovorove veje, piše Pavel Medvešček - Klančar v knjigi Iz nevidne strani neba. Gospodinje so takrat pripravljale posebne praznične jedi in izdelovale venčke.

Najdaljšo noč pa bodo obiskovalci opazovali in tako zabeležili tudi na Observatoriju Golovec. Na dnevu odprtih vrat pripravljajo štiri termine opazovanja nočnega neba in predavanj, eden je namenjen otrokom. Opazovanja se lahko udeležijo vsi - tako tisti, ki jih nočno nebo zelo zanima, kot tudi tisti, ki predznanja nimajo. Za udeležbo je treba rezervirati brezplačno vstopnico, piše na spletnih straneh observatorija.

Koledarska zima se bo končala ob spomladanskem enakonočju, ki bo 20. marca ob 3.50.