Tiskane izdaje
Ljubljana - Prejšnji teden so v Lendavi našli 66 labodov, ki so poginili zaradi visoke patogene aviarne influence oziroma ptičje gripe. Vseh primerov, pri katerih so analize pokazale virus H5N8 ali H5N5, je bilo do zdaj v celotni državi petnajst, okuženih živali pa malo več kot sto. Za 49 zadnjih najdenih poginulih vodnih ptičev čakajo rezultate analiz.
Poginula čaplja v Sečovljah, galeb v Piranu, pet labodov v Markovcih in večja, neznana ptica v Velenju je samo nekaj ptičev, ki jih je minuli vikend odpeljala Veterinarska higienska služba na analizo ali so poginili zaradi ptičje gripe. Od začetka letošnjega leta, ko se je pri nas spet pojavila ta bolezen, so na analizo odpeljali različne vrste prostoživečih ptic, ki so jih našli na 184 lokacijah. Vendar ptičja gripa zdaj kosi med labodi na območju Slovenske Bistrice, kjer so našli prvi primer, pa v Mariboru, Šentjurju, Piranu, Brežicah, Markovcih, Vidmu ...
Od decembra lani največ primerov na Madžarskem
Pred tem smo se s ptičjo gripo srečali februarja 2006 v Koblerjevem zalivu v občini Maribor. Ptičjo gripo je imel labod grbec, ki je poginil med prevozom v zatočišče za prostoživeče živali na Muti. Takrat so v dobrem mesecu dni oziroma od sredine februarja do konca marca našteli 48 primerov pozitivnih prostoživečih ptic. Ukrepi, med katerimi so tudi določitev okuženega in ogroženega območja s hkratno prepovedjo zbiranja perutnine in drugih ptic, gojenih v ujetništvu, na razstavah in podobnih dogodkih, so bili uspešni.
Razen drugega podtipa ptičje gripe, ki se je pojavil leta 2009 in 2010, kjer je poginilo 12 prostoživečih ptic in šest rac mlakaric, se ptičja gripa ni pojavila vse do začetka letošnjega leta. V prvih dneh januarja pa je bila spet potrjena ptičja gripa, in sicer podtip H5N8, ki se širi po Evropi predvsem pri vodnih prostoživečih pticah in perutnini. Poleg tega podtipa se v Evropi pojavlja tudi podtip H5N5, ki smo ga v Sloveniji ugotovili konec januarja pri treh labodih, ki so jih našli v Brežicah.
Od konca lanskega leta, ko se je ptičja gripa pojavila v Evropi, so zabeležili 657 izbruhov, od tega največ, 231 primerov, na Madžarskem. Na ogroženem območju imajo več kot 2,8 milijona rejnih živali, do zdaj pa so morali usmrtiti 201.371 perutnine. Še večjo škodo so rejci zabeležili v Nemčiji, kjer so sicer imeli 45 primerov izbruhov ptičje gripe, vendar so morali usmrtiti 355.597 živali. Tudi na Hrvaškem, kjer so zabeležili dva primera ptičje gripe, so usmrtili 25 domačih živali.
Pri nas, pravi Matjaž Emeršič iz službe za odnose z javnostjo na upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, so večji rejci perutnine precej zaščiteni in prostoživeče živali nimajo dostopa do rejnih živali. Problem pa lahko nastane pri manjših rejcih, na primer kmetijah, kjer imajo nekaj primerkov perutnine. Vendar, dodaja, so ptičjo gripo do zdaj našli le pri labodih.
V toplejših razmerah virus ni obstojen
Poleg ukrepov, ki jih izvaja država zato, da bi preprečila širitev ptičje gripe, bo k umiritvi razmer pripomoglo predvsem vreme, saj v toplejših razmerah virus ni obstojen in umre. Nizke temperature, zaradi katerih se tudi živali držijo skupaj in se virus zato hitreje širi, so idealne za ohranjanje tega virusa.
»Glede na število in lokacije pojavov se bolezen ne umirja, zato ljudi, ki se gibajo na območjih, kjer se zadržujejo prostoživeče vodne ptice in še posebej na območjih, kjer je bil virus potrjen, opozarjamo, da s čevlji, obleko ali prevoznimi sredstvi lahko prenesejo virus na domačo perutnino ali ptice v ujetništvu, za katere je virus H5N8 je zelo nevaren,« opozarjajo v Centru za zaščito in reševanje. Dodajajo, da je pomembno, »da imetniki perutnine dosledno upoštevajo sklepe državnega središča za nadzor bolezni ter zadržujejo, krmijo in napajajo perutnino v zaprtih prostorih oziroma tako, da nimajo stika s prostoživečimi pticami.«
