Tiskane izdaje
Ljubljana – »Ekoremediacije so se uspešno prijele na Balkanu in imajo veliko perspektivo. Žal pa naša ministrstva tega ne prepoznajo,« pravi Danijel Vrhovšek iz Limnosa, ki ga žalosti, da smo v Sloveniji imeli razvite rešitve med prvimi v Evropi, a zaspali, ko doživljajo vzpon povsod.
To, da Slovenija zamuja priložnost, je Vrhovšek pisal tudi ministrstvu za gospodarstvo, vendar ni dobil niti odgovora. »Razvite države že vlagajo veliko denarja v reševanje okoljskih problemov v nerazvitih državah. Večina teh investicij je namenjenih velikim gradbenim projektom, kot so čistilne naprave za odpadne vode iz večjih mest, sanacije regionalnih deponij, veliki vodopreskrbni sistemi in podobno. Reševanje teh težav na lokalni ravni, ki nesporno dolgoročno in bistveno vpliva na razvoj države, pa je za kapital nezanimivo. Pri pregledu stanja v državah nekdanje Jugoslavije, Romunije in Bolgarije, ugotavljamo, da se je zgodilo prav to,« pravi Vrhovšek.
Uspešni projekti v drugih državah, pri nas ne. Foto Danijel Vrhovšek
Reševanje okoljskih težav na lokalni ravni in težav, ki so z gradbenimi pristopi nerešljive, denimo preprečevanje onesnaženja iz kmetijstva, zaščita virov pitne vode in zmanjševanje pritiskov na okolje zaradi turizma, zahteva mehke pristope. »Tako se v Sloveniji izkazuje, da je bilo vlaganje v velike sisteme večinoma neustrezno, saj je zahtevalo velike naložbe, ki so v nadaljevanju potegnile za seboj še velike vzdrževalne stroške. V Sloveniji je zato urejeno čiščenje samo za tretjino vseh odpadnih voda, druge odpadne vode pa so še vedno nesanirane, kar ima za posledico onesnažena zajetja pitne vode, povečano evtrofikacijo stoječih vodnih teles, oporečno hrano in podobno,« pojasnjuje Vrhovšek.
Priložnost za širitev
Težave bi lahko prej rešili z ekoremediacijami (ERM). »ERM so dolgoročne, večnamenske, poceni in do okolja prijazne rešitve. Zaradi nizkih finančnih vložkov in dolgoročnosti so neprivlačne za investitorje, zaradi česar v razvijajočih se državah okoljski problemi, ki bi bili preprosto rešljivi, ostajajo nerešeni,« dodaja. Tudi pri nas je podobno. Bili smo med prvimi v Evropi, ki smo to začeli, pa so se nam smejali. Zdaj Evropa to promovira na vseh ravneh, Slovenija pa je zelo zaostala. Župani so projekte manjših čistilnih naprav zaradi spremenjene uredbe o greznicah pospravili v predale. Druge ureditve pa so dolgoročne. Savinje skozi Celje denimo ne bi bilo treba spraviti v kanal, lahko bi jo z ERM ustavili bolj zgoraj, a za to ni imel nihče posluha,« pravi Vrhovšek.
Savinje ne bi bilo treba spravljati v kanal. Foto Brane Piano/Delo
Slovenija je zaradi pomanjkanja denarja zaostala tudi pri prodoru na okoljske trge manj razvitih držav, kot pravi Vrhovšek. Projekt uvedbe ERM v prvi fazi obsega pregled razmer v izbrani državi ali regiji, medtem ko je druga faza predlog reševanja konkretnih okoljskih težav z ERM ter primerjava učinkovitosti in finančnih vložkov z drugimi metodami. Pregled okoljskih težav v določeni državi pa ponuja priložnost tudi drugim slovenskim podjetjem za prihod na trg.
»Za Slovenijo so ERM kot sistemi zaščite in obnove okolja v manj razvitih državah trenutno edini mogoč način, kako se dolgoročno vgraditi v strategijo razvoja teh držav in kako si zagotoviti tržni delež na čedalje bolj pomembnem področju varstva okolja,« meni Vrhovšek.
Več uspešnih projektov
Slovensko podjetje Limnos z rastlinskimi čistilnimi napravami za čiščenje odpadnih voda in trstičnimi gredami za mineralizacijo odpadnega mulja osvaja Hrvaško, Bosno in Hercegovino, Makedonijo, Črno goro ter Albanijo. V načrtih imajo razvoj novih aplikacij, saj so možnosti brezmejne, priložnosti v ekologiji pa tudi.
Prodor se je začel s Črno goro, kjer je vlada leta 2014 potrdila program ekoremediacij kot temeljnega za reševanje okoljske problematike s področja odpadnih voda, sanacij deponij odpadkov in zaščite vodotokov pred različnimi onesnaževalci (podoben sklep je za Slovenijo sprejel okoljski minister Janez Podobnik leta 2006). Zavedajo se, da je za razvoj turizma nujno ohraniti čisto okolje. V Črni gori trenutno gradijo na štirih lokacijah, na katerih sodelujejo različna slovenska podjetja, ki rešujejo zlasti problem komunalnih odpadnih voda in izcednih voda iz deponij komunalnih odpadkov.
Letos so končali gradnjo trstičnih gred za mineralizacijo komunalnega mulja v mestu Mojkovac, ob reki Tari. Občina v naslednjih 20 letih ne bo imela nobenega stroška z odvažanjem ali predelavo mulja, ki se bo sčasoma sam razgradil v humus. V Črni gori potekajo tudi zaključna dela na rastlinski čistilni napravi, ki bo čistila fekalne vode mesta Šavnik, ki stoji na sotočju treh gorskih rek in ima priložnost trženja eko doživljajskega turizma.
Na Hrvaškem so s partnerji končali svoj največji projekt, rastlinsko čistilno napravo Kaštelir za 2000 prebivalcev s pripadajočo trstično gredo, kjer celoten proces čiščenja odpadne vode ter mulja poteka na enem mestu. Kaštelir v hrvaški Istri je turistično mesto, ki zaradi sezonskih nihanj potrebuje primerno rešitev. Rastlinske čistilne naprave imajo namreč sposobnost kompenzacije, sistem, ki je ustrezno dimenzioniran, z neenakomernim dotokom nima težav. Limnos se z naravnimi rešitvami širi tudi v Srbijo in na Kosovo, kjer bodo razvili rešitve za toplice, velike zaselke ter akumulacijska jezera, ki so hkrati viri pitne vode.
V Bosni so pred kratkim zgradili rastlinsko čistilno napravo za sirotišnico z zmogljivostjo 150 populacijskih enot (onesnaženje vode, ki ga povzroči ena oseba). V Makedoniji sta v gradnji dve rastlinski čistilni napravi velikosti 1000 in 750 populacijskih enot, v Albaniji ena rastlinska čistilna naprava in ERM stoječe vode ter načrti pogozdovanja, na Kosovu so v dogovorih za različne ERM-objekte.
Niti visoki nasipi včasih ne morejo preprečiti škode. Foto Brane Piano/Delo
V regiji je podjetje izvedlo skupaj že 47 projektov, ki poleg rastlinskih čistilnih naprav in trstičnih gred vključujejo še aplikacije za zaščito pitne vode, protipoplavne ukrepe manjšega obsega, preprečevanje erozije ter sonaravne sanacije deponij komunalnih odpadkov. »Vsaka lokacija je unikatna in zahteva edinstveno kombinacijo rešitev, kar ERM omogočajo,« pravi Vrhovšek.
Blagodejni učinki
Ekoremediacije imajo največji učinek pri varstvu voda na vodovarstvenih in zavarovanih območjih ter v gojitvenih potokih, varovanju stoječih celinskih voda in jezer, ohranjanju biotske raznovrstnosti z ekoremediacijami v urbanih in ruralnih okoljih, prilagajanju podnebnim spremembam in zmanjševanju njihovih učinkov, varovanju vodnih virov in območij kopalnih voda, čiščenju komunalnih odpadnih voda pod 2000 populacijskih enot in pri zmanjševanju onesnaženosti z nitrati iz kmetijske proizvodnje.
Z ERM kanaliziranih vodotokov obnovimo ekološko ravnovesje z ustreznimi, pri čemer se izboljša habitatna in biotska pestrost, samočistilna sposobnost vodotoka in zadrževanje vode. Tako lahko preprečujemo naravne katastrofe, saj preprečujejo poplave v spodnjem delu vodotoka in suše v zgornjem.
Nevarnosti za vodo
Kakovost pitne in kopalnih voda se izboljšuje, ravno tako učinkovitost čiščenja odpadnih voda, ugotavlja Evropska okoljska agencija. Vendar pa ostaja še veliko nerazrešenih težav. Med njimi so izpusti čistilnih naprav, onesnaženje, ki ga povzroča kmetijstvo, poplave, ki raznašajo onesnaženje na velika območja, pa tudi nova onesnaževala, kot je mikroplastika v izdelkih za osebno nego. Vse to so grožnje za ohranitev čiste in zdrave vode za uporabo ljudi.
