Rednih odobritev manj, izredne se povečujejo

V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih izdanih 62 dovoljenj za uporabo pesticidov za nujne primere. Tako imenovane nujne registracije državam članicam EU omogočajo, da za omejen čas izdajo dovoljenje za uporabo pesticida, ki je registriran na ravni EU, vendar ne v njihovi državi, ali pa je tam v prometu, vendar ne za rabo, za katero je registriran. Pogoj je, da uporabnik rastlin ne more zaščititi z nobenim drugim sredstvom ali načinom.

Dovoljenje brez potrebe po predhodnem standardnem postopku za registracijo se lahko na primer izda zaradi pojava novih škodljivcev, zoper katere ni registriranega ustreznega sredstva, in zaradi nenadnih obsežnih namnožitev manj pomembnih škodljivcev, ki bi lahko povzročile večjo gospodarsko škodo. Dovoljenje velja največ 120 dni. Vlogo za njegovo izdajo lahko vložijo distributerji pesticidov, strokovne kmetijske organizacije in inštituti, lahko pa tudi uporabnik. Pred izdajo dovoljenja pristojni organ, pri nas uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, izvede presojo tveganja uporabe sredstva za zdravje ljudi in okolje. Pristojbina, ki jo plača vlagatelj, je 700 evrov.



Za letos je bilo izdanih 18 dovoljenj, večinoma za insekticide in herbicide, nekaj pa je tudi sredstev za zatiranje termitov v lesu. Na upravi za varno hrano pravijo, da je število izdanih nujnih dovoljenj pod evropskim povprečjem. V Avstriji, Nemčiji in Franciji so jih letos izdali več kot 50, v Italiji pa že več kot 80.

Razlog za izredne odobritve je pomanjkanje oziroma manjši nabor izdelkov z aktivnimi snovmi, ki se pojavlja v vseh kmetijskih panogah in tudi v drugih evropskih državah, pojasnjujejo. Z zadnjo revizijo aktivnih snovi se je v zadnjih desetih letih število dovoljenih aktivnih snovi na trgu EU prepolovilo, na okoli 500.


 

Pri nas prepovedan, uvažamo pa čebulo, tretirano z njim

Slovenija je pri uporabi pesticidov »povprečno restriktivna, v nekaterih primerih nadpovprečno. Gotovo imamo ene najvišjih standardov v Evropi. Razlika pa je, da je lobistična moč naših pridelovalcev manjša od lobistične moči pridelovalcev v drugih državah. Če bi pridelovalci v drugih državah doživljali takšne omejitve kot pri nas, bi v glavno mesto vozili gnojnico,« pravi rofesor fitomedicine Mario Lešnik s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede. 

Ob pregledu seznama izrednih odobritev oceni, da med izdelki ni problematičnih snovi oziroma takih, ki vzbujajo skrb. Število nujnih registracij po njegovem odraža krčenje nabora dovoljenih pesticidov in počasne standardne postopke registracij v primerjavi z eksponentnim naraščanjem problemov, ki jih imajo kmetje zaradi podnebnih sprememb in povečanja mednarodne trgovine, s katero prihajajo novi škodljivci in bolezni.

Kot primer potrebe po nujni registraciji navede marmorirano smrdljivko, proti kateri v Sloveniji ni registriranega sredstva, ker tega škodljivca do pred kratkim pri nas ni bilo. Kot primer, pri katerem je Slovenija »bolj papeška od papeža«, pa prepoved tretiranja čebule za skladiščenje proti glivičnim boleznim in kaljenju. Ker sredstva za to pri nas niso dovoljena, naša čebula propade, uvozimo pa čebulo, ki je skoraj vsa tretirana s temi sredstvi. Ena nujna odobritev v letošnjem letu se nanaša tudi na takšno sredstvo, ki je bilo odobreno za skladiščeno čebulo in krompir.
 

Za večji obseg ekološkega kmetijstva bo treba zagotoviti ustrezna sredstva za zaščito rastlin

Med sredstvi s seznama je tudi nekaj takih, ki so bila odobrena za uporabo v ekološkem kmetijstvu, na primer insekticida laser plus in asset five. Če bomo želeli povečati obseg ekološkega kmetijstva, bomo morali zagotoviti primerna sredstva za zaščito rastlin zanj. Pri tem pa se lahko ujamemo v zanko, saj bi povečanje porabe pesticidov v ekološki pridelavi povečalo skupno porabo pesticidov pri nas, nova strategija Evropske komisije Od kmetije do vilic pa od držav zahteva polovično zmanjšanje porabe in tveganja, povezanega z uporabo pesticidov, ozarja Lešnik.

Države so v okviru zakonodaje o trajnostni rabi pesticidov dolžne nadomeščati pesticide z večjim tveganjem s tistimi z manjšim in spodbujati alternativne, nekemične metode varstva rastlin. V Sloveniji registracijo pesticidov z manjšim tveganjem spodbujamo s tem, da je bilo lani ukinjeno plačilo pristojbine za vloge za pesticide z majhnim tveganjem (na podlagi mikroorganizmov, rastlinski izvlečki, feromoni, vabe …), pravijo na upravi za varno hrano.

Spodbuja se tudi raziskovalne naloge, ki bodo omogočale hitrejšo uvedbo alternativnih metod zatiranja škodljivcev, uporabo kmetijskih praks z manjšo uporabo pesticidov, nadaljnji razvoj javne službe zdravstvenega varstva rastlin, ki spremlja razvoj in pojav bolezni škodljivcev v kmetijstvu, razvoj smernic integriranega varstva rastlin in nekemičnih metod ter raziskav na področju trajnostnega razvoja kmetijstva.

Alternativnih metod varstva rastlin je pri nas čedalje več, pritrjuje Lešnik, a težavi sta visoka cena i majhno zanimanje podjetij za registracijo novih alternativnih pripravkov. Vseeno menijo, da brez kemičnih pesticidov pri današnjem kmetovanju trenutno še ne gre, zlasti ko gre za tržno pridelavo.