Tiskane izdaje
Ljubljana – V letih 2007 in 2008 je cena urana na trgu precej zrasla, zato so francoske, ameriške, avstralske in tudi kitajske družbe v Namibiji načrtovale odprtje kar 12 novih odprtih kopov, v resnici so odprli tri. Afrika brez nadzora je prihodnost te dejavnosti.
Tomislav Tkalec iz okoljevarstvene organizacije Focus je ob predstavitvi rudarjenja urana v Namibiji opozoril, da tega na svetu primanjkuje že za obstoječe jedrske elektrarne, kaj šele za načrtovane nove, kateri uran uporablja Nuklearna elektrarna Krško, pa je skrivnost. O pridobivanju urana in posledicah te dejavnosti nihče ne govori, niti ob predstavitvah novih projektov.
Bertchen Kohrs iz okoljevarstvene organizacije Earthlife Namibia je povedala, da je Namibija ena najbolj suhih držav na svetu, v njenih tleh pa so našli uran, cink, zlato, diamante, baker in še marsikaj. Kljub temu je brezposelnih več kot 30 odstotkov ljudi, revščina pa je pogosta. Danes je država z 2,2 milijona prebivalcev peta izvoznica urana na svetu, z načrtovanim odprtjem novega kitajskega rudnika in dodatnimi 10.000 tonami urana na leto pa bo prihodnje leto že druga. Za eno tono urana morajo izkopati 15.000 ton zemlje, kamenja in rude. Uran predstavlja 16,5 odstotka izvoza države in 14 odstotkov BDP, saj je izvoz obdavčen 37-odstotno, dodatek so še večinoma triodstotne provizije.
Uran pridobivajo v odprtih kopih, ob eksplozijah se sproščajo veliki oblaki radioaktivnega prahu, ki jih raznese več deset kilometrov daleč. Uran iz rude ločujejo s kislinami, odpadke pa shranjujejo v lagunah, ki so stare in puščajo, poleg tega odpadki končajo tudi v puščavi in kot gradbeni material za parkirišča. Rudnike odpirajo celo v nacionalnem parku. »Država hoče investicije. Vlada pravi, da ima Namibija veliko bogastvo v zemlji, da je to treba vzeti ven v dobro ljudi in razvoja. Okolje tu nima posebne vrednosti,« pravi Kohrsova. Edina dobra stvar je, da želi vlada razviti tudi turizem, tu pa sta pomembna tradicionalna kultura in naravno okolje.
Delavci o nevarnostih sploh niso obveščeni, v družbah njihove zdravstvene težave povezujejo s kajenjem, le malo s prahom, sevanja pa ne priznavajo. Vladnega nadzora nad tem ni, družbe se nadzirajo same, do zdravstvenih kartotek delavcev pa je nemogoče priti. V študijah o izpostavljenosti delavcev se jih je 75 odstotkov pritožilo zaradi slabega zdravja, ravno tako je bilo z družinami 50 kilometrov od rudnika. Na tem območju so tudi izmerili povečano sevanje tako v tleh kot v vodi. »Vsi poznajo več kolegov, ki so umrli takoj po upokojitvi. Greš iz Arandisa in umreš, pravijo,« je povedala Kohrsova.
Nova nevarnost je bakrova ruda iz Bolgarije, ki vsebuje sedemkrat več arzena kot ruda iz Namibije. Bolgarske rude v Evropski uniji zaradi stroge zakonodaje ni mogoče predelovati, zato jo vozijo na predelavo v Namibijo. Podobno je z rudniki urana, v največjih družbah pravijo, da sta Kanada in Avstralija tako zaostrili zakonodajo, da je prihodnost pridobivanja urana v Afriki.
Urana je po študijah dovolj
»Uran je lahko iz različnih izvorov ali programov. NEK ne kupuje uranove pogače, konverzije in obogatitve posamezno, ampak le kot celoto. NEK kupuje obogateni uran na podlagi dolgoročnih pogodb od dobaviteljev, ki ponujajo končni izdelek in imajo odprt procesni račun pri dobavitelju goriva za NEK. Pogodbe so usklajene z EU (Euratom Supply Agency),« pravijo v NEK. Dobavitelj goriva Westinghouse pri tem izvede predelavo obogatenega urana v tablete in izdela gorivne elemente. Končni izdelek – gorivni element – sestavlja snop 235 gorivnih palic, v vsaki gorivni palici pa je 365 gorivnih tablet.
Namibijski rudniki so pred leti dobili 75.000 dolarjev na tono urana, v zadnjem času pa le še 35.000 dolarjev. V NEK med remonti vsakih 18 mesecev zamenjajo od 53 do 56 gorivnih elementov (od skupaj 121 gorivnih elementov, ki tvorijo sredico reaktorja), kar je približno 23 ton urana. V zadnjih letih je povprečni letni izdatek za jedrsko gorivo 33 milijonov evrov, od tega je cena urana 13 milijonov evrov.
Stroški jedrskega goriva predstavljajo približno 18 odstotkov stroškov lastne cene elektrike iz NEK, kjer pravijo, da na trgu ni zaznati pomanjkanja urana in da je tega po študiji Agencije za jedrsko energijo (NEA) in Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) dovolj tudi za nove jedrske elektrarne.
