Tiskane izdaje
S čim so se zastrupili rečni galebi, ki so jih v soboto zvečer našli na bregu Ptujskega jezera pod čistilno napravo na Dravi, ni znano. Ob pregledu trupel in organov poginulih živali v laboratoriju za kužne bolezni perutnine in ptic ljubljanske veterinarske fakultete niso uspeli ugotoviti vzrokov pogina. Zato so bili organi in vsebina prebavnega trakta ter brisi poslani v nadaljnje virološke in bakteriološke preiskave. Na odvzetih vzorcih bodo opravili tudi kemijske in histološke preiskave.
Gotovo pa vzrok za pogin rečnih galebov ni virus ptičje gripe, saj so bili vsi vzorci negativni, so sporočili z Nacionalnega veterinarskega inštituta. Končne rezultate ostalih preiskav na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin pričakujejo v tednu ali dveh.
V Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) sklepajo, da se je do zastrupitev zgodila na prehranjevališču rečnih galebov, med katerimi so njive, gotovo pa ne na vodi, saj bi v tem primeru poginile tudi ribe in druge vodne živali.
Poginule rečne galebe in galebe, ki so kar med letom strmoglavljali na nasip in v vodo Ptujskega jezera, je v soboto zvečer zagledal kolesar in o poginu obvestil uslužbenca DOPPS Matjaža Gamserja, ki je naključno prav takrat ob jezeru štel ptice. O dogodku so bili takoj obveščeni ptujski gasilci, ki so nekaj poginulih ptic predali dežurnemu delavcu veterinarsko higienske službe. Vzrok pogina ugotavljajo na Nacionalnem veterinarskem inštitutu.
Izginila celotna kolonija
Na Ptujskem jezeru so našli kakšnih 150 poginulih rečnih galebov, vendar je skrb vzbujajoče, da je izginila celotna kolonija, ki so ji galebi pripadali. Štela je vsaj 600 parov. To pomeni, da iz prehranjevališča do gnezdišč niso prišli nazaj do jezera. Rečni galebi imajo prehranjevališča oddaljena tudi do deset kilometrov od bivališč. Očitno je bil strup tako toksičen, da so ptice poginile na poti nazaj. Kje, je težko reči, Dravsko in Ptujsko polje sta velika, pravi Dominik Bombek, koordinator za izobraževanje in stike v DOPPS.
Na Ptujskem jezeru v dveh ločenih kolonijah živi okoli 800 parov rečnih galebov. Kolonija na starem otoku je še vedno tam, kolonija na novem otoku, ki so ga naredili naravovarstveniki, pa je izginila, medtem ko so se še pred nekaj dnevi galebi iz nje kot običajno za ta čas pripravljali na gnezditev.
Rečni galebi so prehranski oportunisti. Od vodnih živali jedo ribe in ribje mladice, na poljih pa ličinke, deževnike in male sesalce, ki živijo v zemlji. Semen rastlin ne jedo. Foto Dominik Bombek
Strup bi lahko zakrožil po prehranjevalni verigi
Rečni galebi so kolonijske ptice in temu je prilagojen tudi vzorec prehranjevanja. Če ena ptica najde kaj užitnega, ji druge sledijo. Kot prehranski oportunisti se prehranjujejo s tistim, kar jim je na voljo. Od vodnih živali jedo ribe in ribje mladice, na poljih pa ličinke, deževnike in male sesalce, ki živijo v zemlji. Ko kmetje spomladi začnejo delo na njivah, denimo oranje, na dan izpostavijo male sesalce v zemlji, s katerimi se galebi prehranjujejo, zato je na Dravskem polju pogosto videti jate rečnih galebov, ki pobirajo hrano za delovnimi stroji. Semen rastlin pa ne jedo, zato Bombek dvomi, da bi bila ta morebitni vzrok za zastrupitev.
Opozarja pa, da zadeva ni tako nedolžna. Če je bila prizadeta celotna kolonija, se je v naravi gotovo nekaj zgodilo. Problem je lahko spiranje strupa v vodo, zaokrožil bi lahko tudi po prehranjevalni verigi, če bi se s kadavri ptic prehranjevale druge živali, denimo som.
To je prvi množični pogin rečnih galebov pri nas. V preteklosti so množičen pogin več vrst ptic (grivarji, fazani, jerebice, ujede, ki se prehranjujejo z mrhovino) in zajcev opazili okoli Kidričevega in Pragerskega. Vzrok je bila zastrupitev s koruznimi zrni, obdelanimi s snovjo proti plesni.
