Tiskane izdaje
Ljubljana – Za nedeljo okoljevarstvene organizacije napovedujejo največjo mobilizacijo ljudi v zgodovini na »Ljudskem podnebnem pohodu«. V Sloveniji bosta dva, v Ljubljani in Mariboru. Opozorila znanstvenikov so jasna, za ukrepanje je ostalo zelo malo časa.
»V dneh, ko bodo Združeni narodi pripravili nujno srečanje o podnebnih spremembah, moramo politikom predati največjo peticijo v zgodovini za 100-odstotno čisto energijo, ki bo poganjala svet v prihodnosti. Peticijo bomo prebrali vsem svetovnim voditeljem na vrhu. Iskreno lahko rečemo, da je to najpomembnejša peticija, kar smo jih doslej pripravljali,« pravijo v Avaazu, ki se je boril za čebele, kite, tigre, slone in še marsikaj. Pozivu na pohod se je pridružila večina svetovnih okoljevarstvenih organizacij.
Znanstveniki opozarjajo, da bo civilizacije nepreklicno konec, če bo segrevanje planeta povzročilo sproščanje metana iz arktične tundre. »V Združenih narodih vedo, da je to le ena od več katastrofalnih podnebnih groženj, s katerimi se spopadamo, zato so povabili voditelje na nujni sestanek. Več sto tisoč nas bo zasedlo ulice mest po vsem svetu na Ljudskem podnebnem pohodu le dva dni pred vrhom v New Yorku s sporočilom državnim, lokalnim in mednarodnim voditeljem, da lahko podnebne spremembe uidejo izpod nadzora ter ogrozijo naš obstoj in vse, kar imamo radi. Zato jih pozivamo, naj z zmanjšanjem ogljičnega onesnaževanja na ničlo preprečijo rast svetovnih temperatur nad dve stopinji Celzija. Da bi to dosegli, morajo nujno uveljaviti realne svetovne, nacionalne in lokalne dogovore, ki bodo preusmerili naše družbe in gospodarstva v čisto energijo do leta 2050. To morajo narediti pošteno, s podporo najbolj ranljivim med nami. Naš svet je vreden ohranitve in zdaj je trenutek, da to omogočimo,« peticijo pojasnjujejo v Avaazu.
Pohoda tudi pri nas
Ne glede na to, ali gre za arktično metansko bombo, hitro kisanje oceanov, apokaliptične poplave ali suše, so podnebne spremembe največja grožnja, s katero se srečuje človeštvo. Tudi v Sloveniji, kjer smo imeli zgolj letos že zimske poplave, malo suše, žled pa spet poplave. V Mariboru bodo pripravili pohod Zeleno drevo, moje zdravje, v Ljubljani pa se bo podnebni pohod začel ob 16. uri na Prešernovem trgu. V torek, na dan nujnega podnebnega vrha v New Yorku, pa bo Slovenska akademija znanosti in umetnosti s sodelovanjem z Umanotero organizirala posvet Sporočila znanosti o podnebnih spremembah.
Pravična razdelitev
Znanstvena poročila pravijo, da bi prehod v nizkoogljičnost svet lahko stal le 4,7 bilijona dolarjev več kot nujna vlaganja v mesta, rabo tal in energetiko (90 bilijonov dolarjev) zaradi povečevanja števila ljudi in rasti BDP. Znesek seveda upošteva prihranke za fosilna goriva z večjo energijsko učinkovitostjo stavb, industrije in prometa ter bolj učinkovitim upravljanjem mest. Javnega in zasebnega denarja je za to dovolj, težava je le to, da podjetja raje preselijo proizvodnjo kot zmanjšajo emisije. Zato bo treba uvesti bolj pošteno svetovno zaračunavanje emisij, pomagale bi tudi dolgoročne politike in zagotovljena varnost za investitorje. Za gospodarsko rast pa so ključne inovacije, saj sedanji modeli ne bodo zadostovali za devet milijard ljudi leta 2050 in 80 odstotkov večjo porabo energije.
