S predelavo odpadkov ohranjamo naravne vire

Ljubljana – Družba Slopak v sodelovanju s komunalnimi podjetji izvaja vrsto analiz. Med drugim tudi tako imenovane presejalne analize zabojnikov. Z njimi ugotovijo, kakšna je sestava ločeno zbrane embalaže oziroma s čim imamo v gospodinjstvih težave pri ločevanju odpadkov.

Sortirne analize najpogosteje izdelajo na zabojnikih z ekoloških otokov – za papir, embalažo in steklo. Pripravili smo natančnejši pregled analiziranja zabojnikov za embalažo. Vanje sodi vsa embalaža iz materialov, kot so plastika, kovine, sestavljeni materiali. Najpogosteje jih uporabljamo kot plastenke, vrečke, pločevinke, konzerve, embalažo za tekočine. V zabojnik za embalažo ne sodijo plastični izdelki, ki niso embalaža (na primer plastične igrače in polomljeni vrtni stoli). Ti sodijo med kosovne odpadke, ki jih lahko oddamo med akcijo zbiranja kosovnih odpadkov ali pa jih odnesemo v najbližji zbirni center. V zabojnik za embalažo tudi ni dobro odlagati embalaže, ki ni izpraznjena. Vsebina embalaže lahko bistveno moti proces predelave.

Sortirne analize v zadnjih mesecih kažejo, da je med zbrano odpadno embalažo v povprečju 16 odstotkov plastenk, 12 odstotkov kovinske embalaže (pločevinke, konzerve), sedem odstotkov folij in šest odstotkov embalaže za tekočine. Manjši odstotek je tudi stekla in papirja, ki v zabojnik za embalažo ne sodita.

Dobrih 40 odstotkov vsebine zabojnika za embalažo je embalaža, ki je primerna za energijsko predelavo. S predelavo pridobimo surovine ter poleg tega prihranimo naravne vire (nafta, voda, les) in energijo.