S sedanjim tempom še dve leti za sanacijo gozdov

Bled, Postojna – Več kot pol leta po žledu je v državi pospravljene komaj 28 odstotkov lesne mase. Z dosedanjim tempom bosta sečnja in spravilo trajala še vsaj dve leti, čeprav bi morali iglavce pospraviti že do 15. maja letos oziroma po podajšanju roka do marca 2015

Vendar so razlike v deležih poseka med območnimi enotami precejšnje, vzroki zanje pa razkrivajo paleto dejavnikov, ki nanje vplivajo.

Območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Postojna (OE ZGS Postojna) upravlja gozdove na 80 tisoč hektarih, poškodbe pa so zajele 60 tisoč hektarov gozdov. V gozdovih Javornikov in Snežnika v 'normalnih' letih posekajo od 280.000 do 320.000 kubičnih metrov lesa. Lanski posek 365.000 kubičnih metrov bi bil rekorden, če se ne bilo letos pozimi žleda, ki je močno poškodoval 2,07 milijona kubičnih metrov lesa. V manj kot šestih letošnjih mesecih so posekali 510.000 kubičnih metrov lesa, od tega 39 odstotkov iglavcev in desetino listavcev. Sečnja poteka s po približno 24 harvesterji in pripadajočimi forvarderji, sečnimi stroji in stroji za spravilo lesa iz gozda, ter s pomočjo izvajalcev sečnje iz Slovenije in tujine.

Kljub temu je spravilo lesa na Postojnskem počasnejše kot na primer v Slovenj Gradcu ali Nazarjah, kjer je pospravljenih več kot 80 odstotkov iglavcev, in hitrejše kot na Sežanskem, kjer je žled zajel manjše površine. Vodja sežanske enote Milan Race je pojasnil, da pri njih niso izdajali generalnih odločb, temveč posek odkazali pri vsakem lastniku posebej, zato imajo zelo natančne podatke. Večino iglavcev pri njih pomeni bor, ki ga podlubniki ne ogrožajo tako kot smreko, lastnikom pa se s spravilom prav nič ne mudi, saj bi za kubični meter bora zdaj iztržili bore štiri evre. Kdor pa bi hotel sekati, težko najde izvajalca, saj so se ti odpravili na delo na Postojnsko, kjer imajo s sečnjo smrek večji prihodek.

Razdrobljenost s solastništvom

Pravo pospravljanje imajo na Koroškem, kjer je večina poškodovanega lesa smrekovega, kakovostnega, kjer so lastniki navezani in ekonomsko odvisni od gozda in kjer je posest velika, slika s Postojnskega pa je precej drugačna. Povprečna velikost gozdne posesti na območju OE ZGS Postojna znaša štiri hektare, ta pa ima v povprečju štiri parcele in lahko ima več solastnikov. »Imamo 10.000 gozdnih posesti, ki so v lasti 15.000 lastnikov,« je povedal vodja enote Anton Smrekar, pri tem pa številni zasebniki zavračajo delo s sečnimi stroji, čeprav je to hitrejše, učinkovitejše in varnejše.

»S sanacijo so najbolj pohitele nekatere organizirane, usposobljene agrarne skupnosti, v državnih gozdovih, večinoma bolj odmaknjenih, je bilo najprej več dela z utiranjem in čiščenjem gozdnih cest in vlak, najpočasnejša je sanacija poškodb v ostalih zasebnih gozdovih z zelo razdrobljeno posestjo«, je pojasnil vodja OE ZGS Postojna Anton Smrekar.

Andrej Avsenek, vodja OE ZGS Bled, kjer so od 200.000 kubičnih metrov podrtega drevja do zdaj pospravili približno 40 odstotkov, manj na strmejših pobočjih Pokljuke, Jelovice in Mežakle, je opozoril, da je četrtina zasebnih gozdov solastniških, solastniki pa se pogosto ne dogovorijo za spravilo. Lastnike, ki jih gozd ne zanima, poznajo tudi na ljubljanski enoti. »Na primer na Rožniku so se večji lastniki takoj lotili dela, veliko (so)lastnikov tudi samo pol hektara velikega gozda, ki mu jaz pravim 'nerentabilni gozd', pa se sanacije niso lotili. In če ni nevarnosti podlubnikov, jih ne moremo v to prisiliti. Če opazimo lubadarja, sami poiščemo lastnika in ga prepričamo, da je pametno gozd počistiti,« je povedal vodja OE ZGS Ljubljana Viktor Miklavčič.

Kot so povedali na ZGS, so na javnem razpisu že izbrali podjetja, ki so pooblaščena za sečnjo po odločbah o izvršbi, do zdaj pa sta bili izdani dve takšni odločbi, po ena v Mariboru in v Slovenj Gradcu.

Sekače čakajo v vrsti

Tudi trideset zaposlenih na OE Postojna, ki delajo na terenu, poskuša zasebne lastnike na različne načine pritegniti k sanaciji. Pomagajo jim pri navezavi stikov s sekači, ker pa je dela ogromno, je nanje treba čakati v vrsti. Še posebej to velja za lastnike najtežje dostopnih gozdov. Zanimanja za povezovanje za hkratno obnovo sosednjih parcel ni. »Zlasti lastnike iglastih gozdov ves čas pozivamo, naj se odpravijo v svoje gozdove, jih pregledajo in nas obvestijo o mogočih žariščih podlubnikov,« pojasnjuje Smrekar. Prva žarišča podlubnikov se že pojavljajo zlasti v nižinskih gozdovih Postojnsko-pivške kotline, Postojnskih vrat in na Cerkniškem. Na Ljubljanskem jih ni več kot prejšnja leta, nekaj več le na območju Vrhnike, sicer pa vreme letos podlubnikom ni naklonjeno.

Sanacija bi lahko bila še hitrejša, ocenjuje Viktor Miklavčič, če prodaja ne bi bila problem. »Tako pa angažma izvajalcev ni stoodstoten. Ljudje čakajo na umiritev trga in višje cene.« Cena drv, ki jih je šele treba prepeljati z gozdne ceste in jih razrezati, je padla na približno 30 evrov, zlagoma pa se dviga na 40 ali 45 evrov. Obenem so se stroški poseka in traktorskega spravila do gozdne ceste povečali s približno od 15 do 18 evrov po kubičnemu metru pred žledom na približno 22 ali 23 evrov, odvisno od terena in sortimentov lesa. Stroški strojne sečnje pa znašajo približno

28 evrov za kubičini meter. Najbolj zaprte so prodajne poti za celulozni les. Mudi se s spravilom iglavcev, vendar tudi vrednost listavcev, ki ležijo v letos še posebej namočenem gozdu, pada. V enem letu z 80 evrov za kubični meter na primer na vsega 30 evrov, opozarja tudi Andrej Avsenek.